Ključna beseda: podnebne spremembe

»Smo močni gospodarski konkurenti, zato potrebujemo orodja – za varnost na digitalnem trgu, za neposredne tuje naložbe in njihov pregled, s čimer bomo zagotovili enake konkurenčne pogoje.«

»Z veseljem napovem, da so voditelji ta konec tedna obljubili več kot milijard odmerkov, bodisi neposredno bodisi prek financiranja Covaxa.«

»Dogovor G7 glede globalnega končanja financiranja premoga je velik dosežek in pošilja močan signal svetu.«

»Dvomimo, če bo sploh še kaj ostalo za generacije za nami, še več, skrbi nas že za našo generacijo.«

»Ta umetniška dela 'izginjajo pred našimi očmi'.«

»Presenetilo me je, kako razširjeni so bili uničujoči kristali soli in njihova kemična sestava na stenah z umetninami, za katere vemo, da so stare tudi več kot 40.000 let.«

»Nujno potrebujemo nadaljnje raziskave skalne umetnosti in njenega ohranjanja, da bomo imeli najboljše možnosti za ohranitev pleistocenskih jamskih slik v Indoneziji.«

»To pomeni, da je tudi upodobitev stara vsaj toliko, lahko pa je še veliko starejša, ker smo datirali kalcij, ki se je nabral na njej.«

»Narava je odporna. Če ji damo priložnost, se bo vrnila.«

»Želeli so, da naredi začasno umetniško delo, s katerim bi na Manhattan pripeljala duh gozda in ozaveščala o 'ogromni izgubi, ki se je ljudje morda ne zavedajo'.«

»Mislim, da nam ne preostane veliko časa.«

»Resnično smo se želeli osredotočiti na naravne rešitve podnebnih sprememb.«

»Povprečna temperatura poleti (zjutraj in popoldne) je bila okoli 19, 20 stopinj, konec stoletja pa bi lahko bila že 25 stopinj.«

»Takšne spremembe prinašajo spremenjene pogoje za pridelavo hrane, izumiranje živalskih in rastlinskih vrst in tudi hitrejše širjenje nalezljivih bolezni. Navsezadnje tudi veliko gospodarsko škodo.«

»precejšnjim tveganjem«

»Oblasti morajo sorazmerno spoštovati pravice prebivalcev do leta 2030 in tudi po letu 2030. Uresničevati morajo sprejeta določila. Za dodatno znižanje izpustov toplogrednih plinov po letu 2031 ni ustreznih zakonskih določil.«

»Ledeniki v Alpah niso debeli in so med najhitreje tajočimi se na svetu. To se bo nadaljevalo, dokler ne bo ostalo nič. Hitrost tajanja je odvisna od več dejavnikov, a s trenutnim tempom bo do do leta 2050 izginilo 80–90 odstotkov ledenikov v Alpah.«

»Indija in Kitajska izčrpavata podzemne vire in se hkrati zanašata na rečno vodo, ki v času suše v veliki meri izvira iz ledenikov. To bo delovalo še nekaj desetletij, ker se bodo ledeniki še naprej topili in zagotavljali še večji odtok reke.«

»Če ne bomo načrtovali vnaprej, lahko pride do krize z vodo in hrano, ki bo prizadela najbolj ranljive.«

»Kaj bi lahko naredili? Ogromno naredi izobraževanje.«

»Imam hčerki, stari 4 in 6 let. Ko pomislim, da bosta živeli v podnebju, ki bo 4–5 stopinj toplejše, si ne morem predstavljati, da bo ta svet miren.«

»Mladi bi morali več zahtevati in biti dejavnejši v družbi in bolj aktivno zahtevati spremembe.«

»Države po svetu pozval k 'harmoniji med človekom in naravo'.«

»Svet stoji 'na robu brezna'.«

»Zmanjševanje izpustov pa ni samo 'drago in politično korektno dejanje objemanja zajčkov'.«

»S simboličnega vidika je zelo zgovorno dejstvo, da med svetovnim dnem Zemlje, 22. aprilom, in slovenskim dnem ekološkega dolga, ko prebivalci porabimo naše letne vire, mine le dober teden dni. Skrb vzbujajoč pa je trend, da je slovenski dan ekološkega dolga vsako leto bližje svetovnemu dnevu Zemlje. To pa potrjuje sporočilnost, da z našim planetom ne ravnamo tako, kot bi morali.«

»Socialna distanca ne pomeni, da ne smete uživati v naravi, če to počnete odgovorno. Narava ni od(pre)povedana.«

»To zelo zgovorno nakazuje 30. april, ko bo Slovenija dosegla svoj dan ekološkega dolga. Zato moramo na dan Zemlje še posebej premisliti, kaj lahko izboljšamo v odnosu do našega planeta v praksi.«

»Slovenska vojska te zmogljivosti potrebuje za izvajanje premeščanja sil, redno oskrbo in vzdržljivost enot Slovenske vojske ter morebitno nujno evakuacijo moštva z območja operacije.«

»Dolgoročna strategija nakazuje jasno pot dolgoročnega razvoja Slovenije na področju podnebnih sprememb in s tem povečuje predvidljivost podjetij, vlagateljev ter potrošnikov v zeleni prehod gospodarstva, to je v smer neto ničelnih emisij toplogrednih plinov, pospešenega prehoda na obnovljive vire energije, opuščanja rabe fosilnih goriv in zmanjševanja končne rabe energije.«