Ključna beseda: podnebne spremembe

»Nujnim in drznim ukrepom se še nismo niti približali. Ne smemo zapravljati časa.«

»Ljudje naravi še naprej prizadejamo rane – puščave se širijo, mokrišča in gozdovi izginjajo, oceani se dušijo v plastiki, zaradi slabega zraka umre devet milijonov na leto, 75 odstotkov nalezljivih bolezni prihaja od živali. A narava vedno udari nazaj.«

»Podnebne spremembe so letos še bolj intenzivne, a se jih večina ljudi manj zaveda, saj je (bila) v ospredju predvsem (ali samo) pandemija.«

»Kmalu se bo začelo hladiti, boste videli.«

»Kakšno je stanje svetovnega podnebja? Zelo nevarno.«

»Ne bi se smeli osredotočati na datume, ki so postavljeni 10, 20 ali celo 30 let v prihodnost. Vem, voditelji z lahkoto postavljajo takšne cilje, saj vedo, da takrat ne bodo več oni tisti, ki jih bodo morali uresničiti.«

»Že nekaj mesecev govorim svetovnim voditeljem: čisto v redu je, da zapravljate denar za oživitev gospodarstva, a ob tem nikoli in nikdar ne smete zmanjšati svojih okoljskih ambicij.«

»Ene same države ni na tem svetu, ki bi bila brez greha«

»Podnebne spremembe so dejstvo, skepticizem je samo mnenje«

»Cilj je realen in možen, če bomo v vseh sektorjih naredili maksimalne napore.«

»V boju proti podnebnim spremembam potrebujemo Kitajsko in ZDA.«

»Vprašanje, ali je to dosegljivo oz. realistično, ni pomembno, saj je to minimum, ki ga moramo doseči.«

»Na račun bolj ambicioznih evropskih ciljev bi lahko dosegli nekaj več učinka, a Evropa se lahko odloči za 100 odstotkov.«

»Če se bodo ta sredstva kanalizirala v podnebno politiko, so lahko cilji prihodnje leto celo bolj ambiciozni.«

»Prav tako bo ob trenutni ravni emisij v sektorju prometa nemogoče doseči te cilje.«

»To pomeni, da moramo takoj zmanjšati proizvodnjo električne energije v šestem bloku Termoelektrarne Šoštanj.«

»Na ministrstvu posodabljamo načrt, kako področje podnebnega financiranja ustrezno usmeriti v projekte.«

»Če ta sredstva usmerimo v ukrepe zmanjševanja emisij in pravičen prehod v podnebno nevtralnost, lahko cilje dosežemo.«

»Čas je problem. Če ne bomo zelo pohodili plina, bomo morali naslednjim generacijam odgovarjati, zakaj smo bili malomarni, o tem ni dvoma.«

»Pariški podnebni sporazum si je zadal neke cilje. Ti cilji niso nedosegljivi, vendar predpostavljajo neko ukrepanje.«

»Ne moremo reči, da smo v prvih petih letih ukrepali tako, kot bi bilo potrebno, da bi dosegli cilje do leta 2050. Ne na svetovni ravni, pa tudi v Sloveniji ne.«

»V tem trenutku smo aktivni pri več kot 15 plazovih. Največjo težavo nam v tem trenutku predstavlja Cesta na Markovec, kjer se je velik plaz usul in ogroža ljudi in stanovanja, stanujoče na tem naslovu smo evakuirali.«

»Nekaj dreves je padlo na plinohram, ki je začel rahlo puščati, kar pa smo takoj sanirali. Potrgalo je nekaj električnih kablov in poškodovalo nekaj vozil.«

»Naše ekipe so opremljene za zimske razmere. Recimo če cesta ni splužena do težko dostopnih krajev, to predstavlja dodatno težavo. Zato imajo v Idriji smuči, da se lahko prebijajo na Vojsko, tudi če cesta tam ni splužena.«

»Če bi črpanje nafte opustili leta 2030 ali 2040, bi morali podjetjem, ki so vlagala v opremo na naftnih poljih, plačati odškodnino.«

»Ker smo majhna država, lahko na zmanjševanje globalnih emisij vplivamo le z vpeljevanjem dobrih praks.«

»Ta sporazum je zmaga za celotno podnebno gibanje.«

»Prava novica je ta, da bo Danska še naslednja tri desetletja izkoriščala fosilna goriva. Za naše otroke to ni dobra novica, kot bi marsikdo mislil. Smo v podnebnih izrednih razmerah, ukrepati je treba zdaj.«

»Gre za zgodovinski mejnik. Upamo, da bo ta novica odmevala in bo vzor tudi po svetu.«

»Naši podatki kažejo, da je vlaganje v boljšo kakovost zraka investicija za boljše zdravje in produktivnost vseh Evropejcev.«