Ključna beseda: pravljica

»Pravljica Janko in Metka me že dolgo vznemirja. Ko sem jo pred petnajstimi leti na akademiji režiral kot avtorsko radijsko igro, sem jo obravnaval parodično skozi psihoanalizo.«

»To, da ne govorimo, pomeni, da mora biti vsak gib jasnejši. Naša mimika mora biti izrazitejša. Točno moramo vedeti, kaj določen premik in gesta sporočata. Pravzaprav smo skozi študij predstave ugotovili, da so včasih besede povsem odveč.«

»Ker nisem neki hud plesalec ali izrazno gibljiv igralec, je bila novica, da bo pravljica za otroke brez besed, najprej zame majhen šok.«

»Glasbenica Polona Janežič ima izjemen občutek za atmosfere in je sproti pisala glasbo glede na razvoj posameznega prizora. Glasba je ves čas prisotna, poleg vzdušja soustvarja tudi dramaturgijo in ritem predstave.«

»Leseni deček tako na prvi pogled ni kaj posebej prikupna lutka, čeprav se njegovemu očetu, rezbarju Pepetu – s pretresljivo ganljivostjo ga igra prekaljeni Roberto Begnini – seveda zdi najlepši na svetu.«

»To je naš motiv Antigone.«

»Josipina Turnograjska s pravljico želela sporočiti, da so tudi Slovenke pomembne pri oblikovanju narodne zavesti.«

»V popolnosti razkriva zgodovinski diskurz spola v sredini 19. stoletja in je brez dvoma dragocen zgodovinski vir za t. i. ženske študije.«

»Devet desetletij sem preletel urno, ozračje je bilo lepo viharno, nebo nad mano redko kdaj azurno, z nevihtami ves čas preradodarno.«

»Igranje za otroke je krasna naložba. Gospod Bobovnik mi je rekel, da sem igralec za tri generacije. Kaj je še lahko lepšega?«

»Bolje bo 'ostati doma' tudi zaradi družbe Miškolina.«

»Nihče ni pustil toliko topline v srcih mladih gledalcev kot prav Jurij Souček, saj so bili liki, ki jih je oživljal s svojim žametnim glasom, tako živi, njegove jezikovne bravure tako humorno domiselne, da bi se otrokom zgodba tudi brez slike risala pred očmi.«