Tema: Literatura

»Na razkošno različne načine govori o moči vztrajanja in odpuščanja, ponuja nam slogovno bravurozno, očarljivo gosto in subtilno izpisano povabilo k premisleku o nekatarzični katarzi, o upanju.«

»Roman o otroški travmi (ki določa odraslo dobo) in nasilnem očetu, o nasilju v družini, kjer je Evelin vselej priča in žrtev hkrati.«

»Moj namen je bil, da lahko neko precej kompleksno zgodbo predam ljudem na način, da ga bodo lahko razumeli, kar pa ne pomeni nujno, da bodo vanjo lahko vstopili.«

»Odpuščanje je del moje etične strukture, zanj si prizadevam, kot avtorica pa si ne prizadevam za izdajanje receptur za boljše življenje.«

»Kar koli napišem, je pesem.«

»deerotizacijo!«

»Pisanje je bilo zame orodje.«

»Književnost je orožje, ki ti lahko na zelo praktičen način koristi v boju proti nasilju, zadušljivim situacijam, homofobiji.«

»Prav tak je pesnik sam - če poezija še ni dozorela, je tudi ne bo napisal.«

»Vse ima svoj čas - kot ljubezen, pri kateri priznava, da tudi sam ne razume vsega.«

»To je poezija krika o lažeh, cenenosti in vseh sprenevedanjih, ki jim ni videti konca.«

»Subjekt pa želi ostati zavezan k pravičnosti, sebi in lepoti.«

»Od začetkov pa do prve objavljene pesniške zbirke je bila kar dolga pot, na kateri se je počasi oblikovala in izoblikovala moja poetika.«

»Hotel sem postati slikar, pa nisem bil sprejet na akademijo. Amaterizem mi ni dišal. Zato sem se ujezil, zaklenil barve in štafelaj v klet in se odločil, da svoje mesto poiščem v drugi ljubezni, to je v literaturi. Po duši sem torej slikar, poezija je stopila v moje življenje kasneje, čeprav sem pisal že v zgodnjih letih, pri sedmih.«

»Od začetkov pa do prve objavljene pesniške zbirke je bila kar dolga pot, na kateri se je počasi oblikovala in izoblikovala moja poetika. Nikoli me niso zadovoljevale preproste, lepe, že na prvi pogled izpovedne in na prvo žogo všečne pesmice, s katerimi želi avtor s povzemanjem hipnih čustev fascinirati bralca.«

»Menim, da je z vsakdanjim govorom težko poimenovati današnji svet, saj drugače ostane le gola lažniva realnost. To pa, vsaj zame, ni umetnost.«

»Nerad govorim o vplivih, saj je jasno, da z bogatim branjem vsrkavaš in nezavedno naseljuješ svojo bit in dušo.«

»Hotel sem postati slikar, pa nisem bil sprejet na akademijo. Amaterizem mi ni dišal. Zato sem se ujezil, zaklenil barve in štafelaj v klet in se odločil, da svoje mesto poiščem v drugi ljubezni, to je v literaturi. Po duši sem torej slikar, poezija je stopila v moje življenje kasneje, čeprav sem pisal že v zgodnjih letih, pri sedmih.«

»Od začetkov pa do prve objavljene pesniške zbirke je bila kar dolga pot, na kateri se je počasi oblikovala in izoblikovala moja poetika.«

»Menim, da je z vsakdanjim govorom težko poimenovati današnji svet, saj drugače ostane le gola lažniva realnost. To pa, vsaj zame, ni umetnost.«

»Treba je pisati o stvareh, ki se jih sramuješ ali pa se ti ne zdijo pomembne.«

»Če so meščani nesrečni, so si za to krivi sami.«

»Hotela sem popisati to privilegiranost in ujetost, ki pride z njo.«

»Bolezen nima nobenega drugega pomena kot to, da je dolgo, boleče mučenje.«

»Ženska telesa vedno opisujemo z besediščem bolečine: menopavza boli, porod boli, menstruacija boli - vedno gre za neko trpinčenje telesa.«

»Mnenje, da je buržoazija nekdo drug, da so to samo drugi ljudje, je zelo pogosto.«

»Sama prihajam iz meščanskega okolja – to je bilo sicer liberalno, levičarsko meščanstvo, ampak vseeno.«

»Hotela sem biti precizna pri pisanju o tem.«

»Nisem si mislila, da bo okrog tega kakšen cirkus, majhna knjiga je bila.«

»Boj je zato neprestan; moč lahko vzamemo nazaj že s tem, da govorimo - o menstruaciji, o splavu.«