Ključna beseda: premiera

»nas popelje v italijansko deželo Apulijo, v taborišče v Gravini, Campo 65, kjer ostanki zidov še vedno pričajo o Slovencih, ki so se še leta po vojni borili za svoj status, kajti imeli so jih za drugorazredne partizane«

»veliko vprašanje, kako so se ti fantje, ki so jih potem zbrali po 8. oziroma 9. septembru 1943, ko so jih zbrali v teh različnih taboriščih od Tarante, Carbonare do Gravine ... To so bili fantje, ki niso vedeli nič. Bili so v italijanski vojski ali interniranci ali konfiniranci«

»Pred začetkom snemanja sem prebrala kar nekaj knjig. Brala sem tudi ponoči, saj je bil čas do odhoda zelo kratek. Iz dneva v dan me je ta zgodba povlekla, tako da sem komaj čakala, da nadaljujem«

»Film me je zelo presunil, sem se spomnila na svoja očeta in mamo, ki sta bila oba prekomorca. Oče je bil sicer v Bariju rojen in tam kot mlad, 17-letni fant prišel v ta kamp, kjer se je pripravljal za boj v Jugoslaviji«

»Tudi Trdina je naredil točno to. Jaz jih nisem obrnila v današnji čas, nisem jih želela brutalno aktualizirati.«

»Hotela sem ohraniti mehkobo in čarobnost sveta, ki je bil in ki ga morda nikoli več ne bo.«

»Vile, na primer, so že po Trdini zapustile Gorjance, ko so kristjani začeli napadati kristjane. Ostala je le še ena, ki je čuvala njihove zaklade. In potem se je še ta od žalosti spremenila v sneg.«

»Jedro ostaja enako, dodane so nekatere nekoliko mračnejše zgodbe.«

»Zvočno uglaševanje, skupno vokaliziranje ali t. i. 'komunikativna muzikalnost' je pomemben del stika in komunikacije med dojenčkom in odraslim.«

»Zanimiv je že sam nastanek besedila, za katero je dramatik dobil naročilo z dvora Ludvika XIV. z začrtano temo 'turški obred'.«

»Satirično besedilo o častihlepnem in brezkompromisnem meščanskem povzpetniku Jourdainu ... pa prirejevalka Evelin Bizjak v luči današnjega časa dominacije potrošnje bere tudi kot besedilo o razdrobljenem posamezniku.«

»V tej večplastni interpretaciji zgodbe opera raziskuje vlogo ostarelega posameznika v družbi.«

»Sprva je to sprožila očetova globoka ljubezen do oceana in ribolova.«

»Delo s Karmino in Royceom je bilo sanjsko.«

»Samo ena, na videz smešna stvar lahko prepreči, da nam otroke ubijejo tisti, ki so jim orožje položili v roke. Samo ena, na videz šibka stvar, lahko v nas ohranja človeka, in to je ljubezen.«

»Tisti, ki so rojeni v sovraštvu, nanjo nimajo odgovora, molčijo. Nam bo kot družbi uspelo, da ji utrdimo pot ali bomo vedno znova verjeli manipulatorjem in tako zapravili še zadnjo priložnost za preživetje? Bomo rešili ljubezen ali za vedno potonili v sovraštvu? Bomo dovolili otrokom, da se imajo radi ali ne? Komu to ustreza.«

»Svetovno znana in še nadvse priljubljena Mozartova opera Čarobna piščal današnjemu občinstvu ponuja več kot le pravljice, občudovanja vredno lahkotnost visokih koloratur in dunajsko razsvetljensko komedijo.«

»Režiser delo prepleta med klenim meščanskim gledališčem, idejo nove ureditve sveta in igro filozofskih misterijev, obenem pa ne izpusti njenega humornega vidika.«

»Predstava odpira teme, kot so boj med svetlobo in temo oz. med dobrim in zlom.«

»Tukaj pa je tudi ptičar Papageno, ki predstavlja preprostega človeka, nagnjenega k zemeljskim užitkom, s čimer deluje kot nekakšno nasprotje Taminovi plemenitosti.«

»Zdi se, da sta junaka obeh zgodb ujetnika vsak svojega družbenokulturnega konteksta.«

»Naj gre za prepovedano mesto v Pekingu ali za mišjo operno državo, Sou-Čong in Romeo pripadata svojemu okolju.«

»Izhod v nov, drugačen svet od tistega, v katerem sta se rodila, pa ni tako preprost, kot si predstavljata.«

»Ko smo se projekta lotili, nisem mogla razumeti Elminega stališča, tega, da je odpustila svojemu napadalcu. To ni bilo v mojem spektru čustev: sama ne bi nikoli odpustila. Elma mi je pojasnila, da je bilo zanjo odpuščanje edini način, da je našla mir, da je lahko živela naprej.«

»Je pa odpuščanje mogoče samo, če krivec sprejme svojo krivdo in jo prizna.«

»To je zgodba o negotovostih življenja, o naključnih srečanjih, ki združijo agresorja in žrtev, obujajo bolečo preteklost; to je zgodba o nemogočih vezeh, o ljubezni in absurdu.«

»Eden od tujih najtežje pričakovanih filmov letošnjega leta je prav gotovo Asteroid City ameriškega režiserja Wesa Andersona.«

»Anderson je sicer nekakšen 'hišni avtor Kinodvora'.«

»Je bilo pa veliko travnikov. Jaz sem vendarle Newyorčan. Zelo sem bil presenečen nad divjimi konji in podobnim.«

»Killers of the Flower Moon je monumentalno dolg film, ki se odvija v počasnem tempu, a točno ve, kam je namenjen, in niti sekunde ne zapravi. To je vijugasto delo stare šole, takojšnja ameriška klasika, skoraj steinbeckovska v svoji pozornosti na podrobnosti in svojem pravičniškem besu.«