»Projekt je nastajal z dijaki in dijakinjami Centra za izobraževanje, rehabilitacijo in usposabljanje Kamnik, ki so se podali na pot raziskovanja želje po 'izraziti, upodobiti sebe' vzporedno z raziskovanjem izraznosti na področju zvoka, slišanosti in slušnosti.«
»Med pisanjem sem raziskovala izkušnjo sodobnega atomiziranega življenja, v katerem zaradi krhkih medosebnih odnosov ni zanesljivih referenčnih točk, zato mora posameznik smisel in odvode poiskati sam, ta iskanja pa včasih pripeljejo do samodestruktivnih rešitev.«
»v svojem izrekanju razpira okoliščine svoje nemosti, ki jih generirajo vzorci našega časa in okolja, s čimer postaja avtonomen glas tistih, ki nimajo priložnosti spregovoriti«
»Delala sem kot povezovalka radijskih oddaj za otroke, kmalu pa sta me povabila med radijske režiserje. Začela sem se spoprijemati z režijo radijskih iger za otroke in nekako po dveh letih sem začutila, da ima radio rada.«
»Puntar v zvočni igri na svojevrsten zabavni način raziskuje razmerje med dvema vrstama radijskoigrskih strukturnih elementov: razmerje med besedo, ki ima pomenljivost in omogoča potek zgodbe, in melodijo, ki ne vsebuje besedno-pomenskega sporočila, pa vendar zmore predstaviti zvočni lik, ki je prav tako (ali še bolj) plastičen kot drugi liki v radijski igri.«
»Predanost radijski igri za otroke je nadgrajevala vsa leta svojega radiofonskega ustvarjanja in za svoje delo prejela vrsto nagrad na različnih srečanjih radijskih ustvarjalcev nekdanje Jugoslavije in tudi širše.«
»Nekaj časa sem delala kot povezovalka radijskih oddaj za otroke, kmalu pa sta me režiser Mirč Kragelj in urednik Tone Sojar povabila med radijske režiserje. Začela sem se spoprijemati z režijo radijskih iger za otroke in nekako po dveh letih sem začutila, da imam radio rada.«
»Puntar v zvočni igri na svojevrsten zabavni način raziskuje razmerje med dvema vrstama radijskoigrskih strukturnih elementov: razmerje med besedo, ki ima pomenljivost in omogoča potek zgodbe, in melodijo, ki ne vsebuje besedno-pomenskega sporočila, pa vendar zmore predstaviti zvočni lik, ki je prav tako (ali še bolj) plastičen kot drugi liki v radijski igri.«
»Treba je poudariti, da razlikujemo dva pogleda, dvoje videnj radijske igre. Na eni strani gre za radijsko igro kot literarno zvrst in na drugi za pojmovanje radijske igre kot zvokovne umetnosti. To sta pravzaprav dve različni zvrsti radijske igre. Prepričana sem, da je treba gojiti obe zvrsti oziroma upoštevati tako eno kot drugo videnje. Vendar menim, da – tudi če je osnova za radijsko igro literatura, to je beseda, mora biti oblikovana tako, da se ravna po zakonitostih radijskega medija.«