Ključna beseda: sončna elektrarna

»Gradnje tovrstnih skupnosti so prihodnost za občine in družbo kot tako. Pionirski koraki se zdijo težki, a vendar v svetu že obstaja ogromno dobrih praks, ki lahko ob ustrezni podpori države in drugih akterjev zaživijo tudi pri nas in gradijo na najboljših vrednotah povezovanja, trajnosti ter gradnje vključujoče skupnosti.«

»Ker pa je bilo veliko zanimanja za priključitev tudi na drugih lokacijah v občini, že pripravljamo nove projekte. Naslednja bo predvidoma skupnostna samooskrbna sončna elektrarna na zdravstvenem domu.«

»Brez sodelovanja dobrega upravnika je projekt težko uresničiti.«

»Težava je tudi, da vsak, s katerim prideš v stik, se še malo uči, kako izpeljati stvar.«

»Na sončno elektrarno morajo gledati kot na novo fasado, ki jim bo dolgoročno prihranila denar.«

»Mislim, da lahko fotovoltaična tovarna prinese tudi veliko dobrega.«

»Če so v zakonu luknje in lahko investitor postavi elektrarno na kmetijsko zaščiteni zemlji, v varovalnem pasu kulturne dediščine, brez kakršne koli analize vplivov na okolje, se lahko upravičeno bojimo, v kaj se bo čez nekaj let spremenilo naše podeželje.«

»Zakaj obstajajo zakoni, ki ščitijo kulturno dediščino, in odloki o nezazidljivi kmetijski zemlji, če se nanje pozabi, ko pride v občino dovolj bogat investitor?«

»Kateri sistem je to v naši državi, jaz ne vem.«

»Gre za dvojni izkoristek do nedavnega zapuščenega kmetijskega terena.«

»Mi smo videli, da se zemlja prodaja, in smo jo kupili.«

»Uradniki nas prepričujejo, da je vse zakonito. Ni zakonito lagati oblastem, kaj boš naredil.«

»Sončne elektrarne absolutno spadajo v središče slovenskega kratkoročnega razvoja.«

»Slovenija, ki je morda na tem področju v preteklem desetletju zaspala, mora v prihodnjem to nadoknaditi.«

»Dober korak k temu pa je odprtje brežiške sončne elektrarne.«

»Projekt sicer predstavlja približno eno stotinko tega, kar želijo glede velikih sončnih elektrarn v državi narediti v prihodnjih desetih letih.«

»V DEM-u po eni strani skrbimo za varno in zanesljivo obratovanje obstoječih proizvodnih enot, po drugi strani pa skladno s poslanstvom in zavezami iščemo možnosti izgradnje novih objektov, ki bodo proizvajali električno energijo iz razpoložljivih obnovljivih virov.«

»Če želimo zagotoviti energetsko neodvisnost sedanji in prihodnjim generacijam, moramo storiti vse, da nove objekte, seveda ob upoštevanju in varovanju narave in okolja, čim prej postavimo.«

»Uradni postopki na tem področju so zelo dolgi.«

»V Hrastniku imamo skoraj 5 MW novih sončnih panelov, ne smemo pa zanemariti tudi nekaj zasebnih hiš, ki so se priklopile. Glede na število prebivalcev sem prepričan, da je Hrastnik naredil največ na področju obnovljivih virov električne energije v Sloveniji.«

»Ni šlo za klasično temeljenje, temveč smo delali betonske temelje za podkonstrukcijo, kar je zahtevalo dodaten čas in tudi dodatna finančna sredstva.«

»Na mizi je še veliko projektov, tudi razširitev sončnih elektrarn, vendar ker smo letališče in je varnost na prvem mestu, moramo to razvijati v sodelovanju z vsemi partnerji.«

»Sodobni sistemi samooskrbe s sončno energijo predstavljajo ogromen potencial trajnostno usmerjene preobrazbe družbe, zato je bila odločitev o uvedbi relativno preprosta, ne zgolj z vidika ekonomičnosti, ampak tudi z vidika aktivnega zmanjševanja emisij ogljikovega dioksida.«

»Fraport Slovenija je prepoznal prednosti našega poslovnega modela, pri katerem Resalta prevzame celotno naložbo ter izvedbo, hkrati pa v pogodbenem obdobju upravlja in vzdržuje elektrarno, zamenjuje dotrajane komponente ter prevzema vse produkcijsko tveganje.«

»Projekt, katerega vrednost je dobra dva milijona evrov, predstavlja pomemben mejnik za nadaljnji razvoj industrije s področja fotovoltaike v Sloveniji in obenem pomembno referenco za naše podjetje, ki išče nove programe na trgu.«

»Pod našim okriljem trenutno deluje pet sončnih elektrarn, šesta, sončna elektrarna Prapretno, pa bo prva v Sloveniji, ki ima več kot en megavat moči in je dobila gradbeno dovoljenje.«

»Vesel sem, da energetika ostaja v Zasavju, predvsem pa, da bo zelena. Želim si, da bi v dolino pripeljali čim več investicij in tako pripomogli k razvoju gospodarstva.«

»Glede vetra je katastrofa, tukaj dokler ne posvojimo ideje, da bomo v Sloveniji morali zgraditi za okoli od 1000 do 1200 megavatov vetrnih elektrarn, potem tudi o razogljičenju 2050 ne moremo resno računati.«

»S 313 vlog leta 2016 smo zdaj prišli na več kot 8000 vlog, res drastičen porast.«

»Ravno zaradi nesorazmerij bodo investicije v shranjevalnike in pretvorbe najbolj vroča tema evropskih razvojnih politik v naslednjih petih letih. Ne samo pri nas, ampak po vsem svetu. Tega se je treba zavedati, ko načrtujemo sistem.«