»Kiparjev poseg v tvarino simbolizira pot iz votline k razsvetljenju, za katero sta potrebna napor in vztrajnost, kar sta bili značilnosti življenja in dela Jerneja Kopitarja.«
»Tako masivno kamnito vazo bi težko podrl tudi kakšen orkan. To so lahko storile le roke nekoga ali več njih, ki so se nad spomenikom znesli z enim samim namenom: sovraštvom nad vsemi, ki so nam priborili svobodo izpod jarma fašizma in nacizma in vseh, ki so okupatorju zvesto služili. Ampak za večino Ljubljančanov še danes velja, da se ne bomo uklonili tistim, ki želijo spremeniti našo zgodovino. Svoboda je samo ena, in te ne bomo dali.«
»Dovolj nam je nenehne rasti cen, gradnje stanovanj, ki si jih nikoli ne bomo mogli privoščiti, starih, dotrajanih in neprimernih stanovanj ter nestabilnosti in tesnobe tržnega najema. Stanovanjska kriza še zdaleč ni pokopana, da bi se je lahko spominjali s postavljanjem spomenika. Nasprotno, vedno hujša je.«
»Kot opomnik, da obstoječe stanovanjsko stanje ni samoumevno in da ga lahko s sistemskimi ukrepi presežemo. Državo pozivamo, da začne voditi dejavno in trajnostno stanovanjsko politiko – da postavi pravico do stanovanja za vse pred kratkoročne interese in dobičke za peščico.«
»Moj predlog je bil, da uporabimo virtualni prostor, saj je splet, kot vemo, danes edini prostor, kjer vse za vedno ostane.«
»Moja naloga je poskusiti spremeniti politično naracijo in stanje mišljenja v Srbiji, tako da bomo lahko ponudili veliko rok v upanju, da jih bo na drugi strani kdo sprejel.«
»Danes pred letom dni je prispela iz Luksemburga uredništvu 'Sokolskega Glasnika' kratka in žalostna brzojavka, načelnika Saveza SKJ br. [brata] dr. Murnika: Malej umrl danes vsled zloma hrbtenice. Obvestite mater. Prevoz zasiguran. Dr. Murnik.«
»Vesela in ponosna sem, da je Bojan Stupica dobil spomenik v HNK-ju, ker je vendarle izjemno prispeval k razvoju gledališča, čeprav je bil tukaj samo tri leta. A je tu pustil dušo, srce in vse svoje znanje«
»Vesela sem doprsnega kipa, ki bo ostal lep spomin na opus in velik prispevek Bojana Stupice hrvaškemu gledališču, a tudi kot živa priča povezav med Hrvaško in Slovenijo«
»Za večino od teh spopadov takrat nismo niti vedeli. Kjer je bilo potrebno, smo se borili, kjer so bila potrebna pogajanja, smo se pogajali, kjer je bilo treba stopiti korak nazaj kot pri brionskem sporazumu, smo stopili korak nazaj, a končnega cilja nismo izpustili izpred oči. Slovenija ni zmagala, ker se je vse vodilo iz centra. Zmagala je iniciativa posameznikov.«