Ključna beseda: starostniki

»Naš pokojninski sistem je navadna Ponzijeva shema. Če bi od začetka plačevali prispevke vsak zase, bi dejansko lahko želi kar sejemo.«

»Vsi si želimo, da bi jih bilo čim manj. Projekt smo zasnovali z željo, da se vendarle nekaj premakne. Vedno več jih je, ne gre za dejstvo, da mi ne bomo zmogli, ampak predvsem za to – kaj pa bo z vsemi starostniki v Brkinih, Prlekiji, na Krasu? Teh mi ne moremo najti, zato je nujno, da jih ljudje najdejo.«

»Preden smo ugotovili, kje je doma, je preteklo pet dni. Gospo smo našli s pljučnico, potrebovala je takojšen prevoz v bolnišnico, a je čez manj kot dva dni umrla. Diagnoza: kaheksija, dehidracija, pljučnica. Po domače, shirana, dehidrirana, bolna.«

»Ta zgodba me je zelo prizadela. Gospa je bila upokojena učiteljica, ki je na tak način končala življenje le nekaj metrov iz urbanega okolja, nekaj metrov od ljudi, ki jih je pomagala izšolati. Doma je imela samo napol pojedeno margarino in jabolka, malo mleka ter plesniv kruh. To je bilo vse od hrane. Na začetku smo mislili, da jo je nekdo izropal, a ni bilo tako. Gospa je dobesedno shirala.«

»Ne gre toliko za deljenje zgodb po spletu kot za to, da so začeli ljudje gledati okrog sebe, da so začeli opažati starostnike.«

»Vsaka zgodba, ki se je delila, je odprla oči vsaj nekaterim ljudem. In ogromno nam jih piše, da so se zaradi kakšne zgodbe odločili, da le 'raziščejo', zakaj soseda zbira kartone, da so komu plačali kakšen nakup ... So pa ljudje resnično srčno sprejeli ta projekt in nekateri pripravijo za te starostnike res lepe paketke kar samoiniciativno.«

»Predvsem njihovo dojemanje revščine in začetno zavračanje pomoči. To je obenem tudi problem družbe, ki stigmatizira revščino.«

»Najtežje je gledati starostnika, ki se mu življenje izteka, pa nima ničesar, česar bi se veselil. Vprašaš se, kakšna družba smo, da smo jih tako pozabili.«

»Vida M. je moja rakava rana. O njej nas je obvestila prodajalka iz vasi, češ da je že dolgo ni videla v pekarni in da naj bi bila doma precej daleč iz vasi, na hribu.«

»Ne gre toliko za deljenje zgodb po spletu kot za to, da so začeli ljudje gledati okrog sebe, da so začeli opažati starostnike.«

»Na stara leta se je potem začel 'kunšt'. S 450 evri nisem mogla preživeti.«

»Sama verjamem, da so ljudje dobri in dobronamerni, a se pogosto zgodi, da v želji po klikih in lajkih ne razmišljajo nekaj korakov naprej.«

»Socialna izključenost starih zajema pomanjkanje ali odtegovanje virov, pravic, dobrin in storitev ter omejeno udeležbo v običajnih odnosih in dejavnostih, ki je sicer dostopna večini prebivalstva v nekem okolju.«

»Problem industrijske družbe je v tem, da ljudi 'popredalčka', tako da se mladim določi prostor učenja, srednja generacija ustvarja, 'potem je pa tu še generacija, ki ne ustvarja nič in nanjo radi pozabimo'.«

»Mi imamo sedem dnevnih centrov dejavnosti, in čeprav je Ljubljana občina, ki ima posluh za te zadeve, smo v šestih primerih dobili tako rekoč odpadni prostor, se pravi prostore, kjer so bile nekoč trgovine in podobno, ki pa niso prilagojeni potrebam starih.«

»Pred tem si imel dan strukturiran glede na službo, potem se pa naenkrat ta struktura sesuje in se ti dan vrti med hladilnikom in televizorjem.«

»Ko si sam, si zelo zaprt do vsega novega in potem greš tudi na volišče, kjer zelo hitro sprejmeš teorije zarote.«

»Izkušnje iz držav, kjer so se te stvari privatizirale in je postala kakovostna starost predmet trgovanja, kot je recimo Anglija, je prišlo do tega, da je zdravstvena nega postala ne le slaba, temveč ogrožajoča.«

»Je pa tako, da so starejši ljudje pripadniki generacije, ki ne želi preveč izstopati, zato imamo tudi težave pri tem, da jih spodbujamo pri izražanju tega, kar si želijo.«

»Sicer vsak posameznik želi ostati avtonomen, kolikor lahko, je pa nujen tudi pogovor o dolgotrajni oskrbi, ne zgolj zdravstveni, ampak tudi socialni.«