Omemba: Sonja

»Prišli smo, da podpremo slovenske športnike.«

»Navijam za Slovence.«

»Vsi bi morali biti ponosni na prvenstvo!«

»Tako sem ponosna, presrečna sem, da sem bila del te zgodbe. Lepšega ne more biti.«

»Planica je zakon!«

»Navdih pride in takrat ga moram izvesti.«

»Sem perfekcionistka, kar niti ni dobro, saj se pri takem izdelku lahko ne vidi, da je narejen ročno.«

»Veliko izdelkov stoji v delavnici in čaka na obdelavo, da pride njihov čas.«

»Te so mi bile tako všeč, da sem naredila celo kolekcijo skodelic, ki sem jim dodala še zlato držalo, in to je bilo to.«

»V tistem času pa smo tudi prenavljali stanovanje. Ker sem po poklicu zlatarka in sem videla krožnike Hane Karim, sem se odločila, da jih bom za našo kuhinjo oblikovala sama.«

»Na Instagramu sem sprva objavljala zapise v angleščini, a sem dojela, da za to sploh ni potrebe.«

»Ljudje so bili doma in so več kupovali dodatke za dom, več so prenavljali.«

»Tvoje ime je Sofia, piccola sciava …! Klofuta je pekla na licu, po katerem so polzele solze.«

»… bil je človek zelo mirnega, pozitivnega značaja, človek brez velikih besed, ampak človek dejanj.«

»Odvisni smo od tega, da v življenju iščemo povezave. Življenju vdihnejo pomen.«

»Moji filmi imajo vedno zelo močno izraženo tematiko, svoj lastni svet – ne dogajajo se v naši resničnosti.«

»Zgodbe o tem, zakaj smo tukaj, se mi zdijo pomembne.«

»V mojem delu na splošno je zelo pomemben odnos med spominom in zgodovino.«

»Zanimala me je ženska stran vojne, ki je ne poznamo.«

»O junakih, o zgodovini nasploh, običajno pripovedujejo z dominantnega, patriarhalnega zornega kota moških.«

»V pomoč nama je bila knjiga Svetlane Aleksijević, Vojna nima ženskega obraza.«

»Sonja vedno omenja svoje tovarišice, kako so se ljudje drug do drugega vedli, kako je med vojno obstajalo tudi vsakdanje življenje.«

»Še vedno so v nekaterih družbah pravila vedenja zelo rigidna. Moški mora dati pobudo, ženska pa mora najprej reči ne in šele potem ja. Ne sme biti dostopna za spolnost.«

»Ne vedo, kaj jim povzroča prijetne in kaj neprijetne občutke. Ne vedo, kaj jim telo sporoča, tako da v psihoseksualni terapiji najprej zbudimo kožo.«

»Nekako polovica zdravljenje prestala uspešno, nekatere se se po prvem obisku odločile, da zdravljenja ne potrebujejo, saj imajo (kljub vaginizmu) zadovoljivo spolnost.«

»Terapija je za njih delo, dotikanje spolovila za njih ni užitek ali zabava.«

»Sez je bilo tako strah, da so se ji vaginalne mišice popolnoma zakrčile in onemogočile penetracijo.«

»Spolnost povezuje z bolečino, zdi se ji umazana, seks se ji gnusi.«

»Najtežje je gledati starostnika, ki se mu življenje izteka, pa nima ničesar, česar bi se veselil. Vprašaš se, kakšna družba smo, da smo jih tako pozabili.«

»Vida M. je moja rakava rana. O njej nas je obvestila prodajalka iz vasi, češ da je že dolgo ni videla v pekarni in da naj bi bila doma precej daleč iz vasi, na hribu.«