»Glede na preteklost in skozi zgodovinski pogled na patriarhat želi s predstavo opozoriti na možno spremembo zakonov, ki varujejo reproduktivne pravice žensk, in na trenutno nestabilnost razmer po svetu.«
»Ob dolgi zgodovini avtorjev, ki so pisali o ženskah in jim običajno dodelili eno od patriarhalno sprejemljivih vlog, je pojav novih besedil, v katerih spremljamo dileme sodobne ženske, ki se še vedno bori z omejitvami okolja in sodbami njenih dejanj, če odstopajo od družbenih norm, pomemben korak tako za dramatiko kot tudi za družbo.«
»Veliko mi pomeni, da bo drama Prva beseda je mama predvajana kot radijska igra. V besedilu se ukvarjam z zelo široko temo materinstva v sodobni družbi, s položajem ženske v ožji in širši skupnosti, v družini in državi.«
»Ker sem želela čim bolj neposredno, na nek način dokumentarno, prenesti dramsko besedilo v zvočni medij, brez olepševanj, brez pravljic. Ne vem, če drži, da je biti mama najlepša stvar na svetu, vem pa, da dejstvo, da si mama ali pa da nisi mama, vpliva na življenje vsake ženske.«
»Vloga mame je ena najzahtevnejših vlog v življenju in nas preizkuša na vsakem koraku in s svojimi lovkami sega tudi med druge odnose, še posebej partnerske. Igra govori o tem, kako težko je ohranjati zdravo družinsko celico in kako prevečkrat (včasih nehote) poškodujemo sebe in ljudi, ki jih imamo najrajši.«
»Razumevanje ženske v današnjem času ni samoumevno. Prevečkrat je namreč samoumevno, da se v času premikamo nazaj na njive in dojemanje žensk kot mehanizma, ki mora poskrbeti za vse – seveda z moškega vidika. V teh temah pa se pojavljajo nenehna zatikanja, kar pomeni, da osnov še vedno nismo osvojili. V tem okviru je besedilo brutalno aktualno, precizno sestavljeno in pomembno.«
»Z likom Barbare lahko najdem nekaj skupnih točk, saj sem tudi sama brez otrok in se mi zdi, da pristop k najstnikom predstavlja določen izziv, a hkrati bi prav tako kot Barbara naredila vse, kar je v moji moči, da bi jim pomagala in jih zaščitila.«
»Mittelfest potrjuje svojo poklicanost kot festival, odprt za vse starosti, ki je namenjen doživljanju predstav in mesta samega kot enotnega prostora za izmenjavo.«
»Svet, v katerem za preživetje sklepamo tudi posle s hudičem in pozabljamo na sočutje, ljubezen, moralo ... Mladi človek se torej lahko asimilira v apatični svet ali pa izbere eskapizem, pri čemer ostaja odprto vprašanje, katera izbira je manjše zlo – do samega sebe, do sočloveka, do družbe?«
»Celo življenje so me učili, da je vulva nekaj grdega, da ti lahko, če imaš eno sramno ustnico večjo od druge, to popravijo z operacijo. Naučili so nas tudi, da je ne smemo kazati ali se je dotikati. Na koncu pride do tega, da se ti zdi, da imaš tam spodaj nekaj sramotnega.«