Ključna beseda: teater

»Uprizoritev s smehom kot rezom v odrski zgodbi razkriva meje med ljubeznijo in manipulacijo, skrbjo in zlorabo, tišine pa razkrivajo resnice, ki jih liki ne zmorejo čisto izreči.«

»Gre za zelo intimno dramo med materjo in hčerjo, o njunem toksičnem, patološkem odnosu, ki ni enoznačen.«

»Redko imaš opravka besedilom, ki je napisano tako briljantno tako v dialogu kot v strukturi.«

»Rudarijo skozi svetle in temačne plati Leenana in si upajo iti nekam, kamor v času, ko se, da ne bi bili ranjeni, zelo hitro zavijemo v politično korektnost ali udobno pozicijo, nismo vajeni iti.«

»Največji izziv je bil, kako ga žanrsko prijeti in postaviti odrsko interpretacijo.«

»V liku smo iskali arhetip zla in nekakšno odmaknjenost od realnosti.«

»Želel sem z njim izraziti upanje, za katero se mi zdi, da se je izgubilo.«

»Skozi bajko in satiro odslikava nekaj, kar se dogaja ves čas, enkrat manj in drugič bolj intenzivno.«

»Čeprav je danes biti delavec pogosto razumljeno kot nekaj sramotnega, kot nekaj, o čemer se ne znamo ali nočemo pogovarjati, je želja te uprizoritve prav ta: da si ne prikrivamo ekonomskih in socialnih situacij, v katerih živimo, ampak se o njih odkrito pogovarjamo.«

»Hkrati pa, ker naslavlja neko politično situacijo, lahko nagovori vse generacije tako starejše, ki so odraščale v nekem drugem sistemu, kot nas, ki smo prva generacija, ki na neki način odrašča in dela v neoliberalizmu.«

»Mama je pravzaprav utelešenje vseh Jožetovih sanj in nočnih mor.«

»Mama je pravzaprav utelešenje vseh Jožetovih sanj in nočnih mor – močna figura, ki vpliva na njegovo osebnostno rast.«

»tiste značilne Brechtove potujitvene tehnike, katere učinek je, da o dogodkih preteklosti govorimo zato, da z miselne in časovne distance povemo nekaj o dogodkih naše sedanjosti«

»človek mora biti tako radikalen, kot je radikalna dejanskost«

»Toda kaj od tega je bil najprej in najbolj – to je nemara nemogoče povsem jasno določiti.«

»Brechtovo gledališče je ustvarjala skupnost številnih sodelavcev in sodelavk.«

»Vse to so ideološke kategorije, ki so se Brechtu upirale in ki so se okrog njega spletale še v času njegovega življenja.«

»Če evropska gledališka tradicija v veliki meri res izhaja iz dediščine Brechtovega gledališča, potem ne smemo pozabiti, da je ta nastala prav iz izkušnje pregnanca.«

»Vsi smo v svojem bistvu tako lepi kot grdi. Vsa njegova ustvarjalnost za lutkovno gledališče za odrasle se sprehaja med tragiko in komiko bivanja, med erosom in tanatosom.«

»Čemu se smejete? Sebi se smejete!«

»Pusti vse in postani nov človek in jaz te bom povzdignil.«

»Rasputin je vse. Rasputin je povsod.«

»Oddaljili ste se od ljudi, ne čutite tragične resnice življenja.«

»Mi smo otroci sonca.«

»Ljudje tekajo in vpijejo, jaz pa nič ne razumem.«

»Ivica Buljan, prototip režiserske veličine«

»Vizualni vtis predstave Kdo se boji Virginie Woolf?, drame, ki je doživela svoje z oskarjem nagrajeno filmsko priredbo, nastaja na tisti tanki meji med 'not trying too hard' in ekspresionističnim prizorom, ki s svojimi liki, barvami in čustvi preoblikuje emocije.«

»Utelešenje vrhunca igralskega poklica«

»Močna, mračna energija v interakciji likov, ki prebija lupino meščanskega in akademskega življenja ter se preliva v cinične replike, inhibicije in frustracije, neizogibno dosega rob ekscesa.«

»Neka drhteča anima, ki se skuša prebiti skozi mračni labirint, da bi našla olajšanje v coni empatije.«