»Še vedno moram biti v razredu, ker je en tak pogovor z dijakom oziroma ko gledaš, kako razmišlja, ni samo ta miselni proces, ampak je tudi ta čustveni, ki ga imajo zadaj, torej mi gledamo v obraz in prepoznavamo.«
»Ne omejevati, hkrati pa usmerjati, da se bodo lahko kolegi počutili v nekem varnem okolju, kjer bodo na eni strani obvladali in tehniko, tehnologijo, na drugi strani pa potem tudi didaktiko poučevanja.«
»Torej, mi ga moramo najprej opolnomočiti dejansko, da bo razumel, kaj se sploh dogaja, kako mora to kritično presojati in potem komaj to uporabiti.«
»Pomembno mi je, da dijaki vidijo, da sem samo človek, da nisem popoln učitelj, da moje znanje ni v vseh vidikih maksimalno in imam ogromno prostora, da se doizobrazim in najdem neko novo področje.«