»Da je vodstvo hongkonške univerze klonilo pod pritiskom iz Pekinga, je bilo jasno že v sredo, ko so okoli kipa, poimenovanega Steber sramote, začeli postavljati zaščitno ograjo. Danes zjutraj ga na mestu, na katerem je stal 24 let, ni bilo več.«
»Odstranitev je odvzela še eno javno osrednjo točko, ki je opominjala na pokol. Zdi se, da signalizira, da hongkonška in pekinška vlada ne bosta več tolerirali javnih prikazovanj spomina na 4. junij.«
»Leta 2007 je Slovenija uvedla evro. Marsikdo je takrat v tem videl poslovne priložnosti in je poskušal to izkoristiti. Zato menim, da je bil posel med Vegradom in kmetijo Bužekijan ekonomsko upravičen.«
»Ni vzdrževal varnega delovnega okolja. Snemalna prizorišča so se skoraj vedno sprevrgla v klavstrofobična, ni bilo vzpostavljenih nobenih strelnih koridorjev, izhodi so bili blokirani, sestanki o varnosti na snemanju neobstoječi.«
»Nikomur ni treba zapuščati države, tega si ne želimo. Odločili smo se za amnestijo. Pomilostili smo vse v dobro stabilnosti in miru v Afganistanu. Nobene sovražnosti ali povračilnih ukrepov za nikogar.«
»Nikomur se ne bomo maščevali. Nočemo, da bi mladi, ki so odrasli tu, državo zapustili. Mladi so naše bogastvo. Nihče ne bo trkal na njihova vrata in jih zasliševal, za koga so delali. Varni bodo. Nikogar ne bomo zasliševali ali preganjali.«
»Naša država je muslimanska država, to je bila pred 20 leti in to je zdaj. Ampak ko gre za izkušnje in zrelost ter vizijo, je razlika med nami zdaj in nami pred 20 leti seveda ogromna. Naša dejanja bodo zdaj drugačna. To je bil tudi za nas evolucijski proces.«
»Dali smo jim vse možnosti, da opredelijo svojo usodo. Nismo pa jim mogli zagotoviti volje, da se borijo za svojo prihodnost. Dodatno leto, pet ali 20 let ameriške navzočnosti tam ne bi pomenilo nikakršne razlike.«