»Če bi Univerza v Ljubljani izstopila iz tega projekta [...], bi Izrael še vedno ostal s popolnim financiranjem. Edina posledica tega bi bila, da bi bila Slovenija izključena iz tega obveščanja o novih nalezljivih boleznih in po presoji smo sklenili, da iz takih projektov ne bomo odstopali.«
»V preteklem letu smo Univerzi v Ljubljani kot največji visokošolski in najuspešnejši raziskovalni ustanovi v Sloveniji izborili mesto, ki si ga zasluži, hkrati pa izboljšali tako študijsko kot delovno okolje. Naša nadaljnja prizadevanja gredo v smeri, da vsi skupaj delujemo v dobro družbe in s tem krepimo vlogo in ugled univerze.«
»To se ni začelo s covidom, ampak ima veliko močnejše korenine. Spomnim se devetdesetih let, ko je potekala velika razprava o gensko spremenjenih organizmih. V zadnjih dvajsetih letih so se pojavila še druga področja, ki dokazujejo, da znanost ni dovolj dobra v komunikaciji.«
»Prva naloga bo žal še vedno ukvarjanje s covidom-19, saj v Sloveniji pri spopadanju s to boleznijo žal nismo tako uspešni, kot so v nekaterih drugih državah, recimo na Danskem, kjer so po zaslugi velike precepljenosti lahko ukinili ukrepe za širjenje bolezni.«
»Jeseni pa bo seveda izziv, kako varno izpeljati študijski proces. Na Univerzi v Ljubljani je cepljenih več kot 85 odstotkov zaposlenih, na kar smo zelo ponosni.«
»To bo zagotovo logističen problem, sploh na fakultetah z veliko študentkami in študenti, a mislim, da smo ga sposobni rešiti in ga že rešujemo. Predvsem pa upamo in zaupamo v zrelost naših študentk in študentov.«
»Pridobiti si moramo tudi več moči pri sprejemanju političnih odločitev in vplivati na državo, da bo politika končno uvidela, da vlaganje v razvoj ni strošek, temveč investicija za prihodnost.«