Ključna beseda: dijaki

»Imela sem bolnega starega ata. Pri vsem sem mu pomagala. Kuhala sem mu, ga preoblekla, mu dajala zdravila … Takrat sem dobila neki vtis o sebi, da sem dovolj sposobna za zdravstveno srednjo šolo in da me to veseli. To je bila zares lepa izkušnja, čeprav ata sedaj že dve leti ni.«

»Doma imamo avtoservis, kjer že sedaj veliko pomagam. To je pač iskan poklic in lahko hitro dobiš službo.«

»Od malih nog sem že vedela, da bom delala v zdravstvu. Bolničarsko šolo sem si izbrala, ker sem vedela, da bo tu zelo veliko prakse, kar me veseli, še posebej delo z našimi oskrbovanci. Od prvega letnika sicer že delam prek študentske napotnice v domu za starejše. Veliko sem se naučila, bila sem tudi v prednosti pri praksi. Ko se ti na koncu oskrbovanci zahvalijo, ti dajo roko ali te objamejo, je res najboljši občutek.«

»Za ta program sem se odločil, ker je delo razgibano, vedno si na terenu, delaš lahko vse. Nisem za v pisarno.«

»Vse znaš narediti sam. V hiši, pri hiši … Navdih mi je bil oče, ukvarja se z gradbeništvom. Vse, kar smo delali, je on naredil. Kako vse to zna, sem se spraševala. In potem je rekel, naj grem na gradbeno in bom mogoče lahko nadaljevala delo s podjetjem. Od malega sem bila vedno z njim, tudi betonirali smo, vsega me je naučil.«

»Tu se konkretno nekaj naučiš, greš v neko smer, v gimnaziji pa se učiš vsega po malo, pa nikoli na koncu nič. Splošno vse veš, da bi pa kaj konkretno znal, tega pa ni.«

»V šoli so me precej čudno gledali, so mi svetovali, naj grem raje na tehniško gimnazijo. Tam naj bi bila boljša družba in več deklet, lepe ocene sem imela, tu pa naj bi vse zapravila, ves čas so mi govorili, da se mi bo tu zmanjšala nekakšna kondicija za učenje.«

»Meni je gimnazija pretežka in nimaš teh strokovnih predmetov. Tu imamo prakso, veliko več vidiš. Se mi zdi, da je gimnazija le nadaljevanje osnovne šole. Če greš na poklicno šolo, imaš poklic in ti ni treba na fakulteto, lahko pa imaš vseeno zelo dobro službo. Po gimnaziji pa nimaš poklica, nimaš prakse, si pa res splošno razgledan.«

»Zelo dobro sodelujemo z delodajalci na vseh področjih, zelo dobro smo organizirani. Naši organizatorji praktičnega usposabljanja pri delodajalcih imajo stike, gredo do delodajalcev, obiščejo dijake, dobijo vsa navodila, naredimo tudi srečanje z delodajalci.«

»Kaj pa lahko izgubiš, če greš študirat? Je treba vračati denar, so kakšne posledice? Ne. Pač poskusiš.«

»Matura preverja znanje, sodobna družba pa potrebuje kompetence, veščine in karakterne lastnosti. Na maturi se to ne preverja.«

»Meni je gimnazija pretežka in nimaš teh strokovnih predmetov. Tu imamo prakso, veliko več vidiš. Se mi zdi, da je gimnazija le nadaljevanje osnovne šole.«

»Zelo dobro sodelujemo z delodajalci na vseh področjih, zelo dobro smo organizirani.«

»Imela sem bolnega starega ata. Pri vsem sem mu pomagala. Kuhala sem mu, ga preoblekla, mu dajala zdravila … Takrat sem dobila neki vtis o sebi, da sem dovolj sposobna za zdravstveno srednjo šolo in da me to veseli.«

»Od malih nog sem že vedela, da bom delala v zdravstvu. Bolničarsko šolo sem si izbrala, ker sem vedela, da bo tu zelo veliko prakse, kar me veseli, še posebej delo z našimi oskrbovanci.«

»Tu se konkretno nekaj naučiš, greš v neko smer, v gimnaziji pa se učiš vsega po malo, pa nikoli na koncu nič.«

»Meni je gimnazija pretežka in nimaš teh strokovnih predmetov. Tu imamo prakso, veliko več vidiš.«

»Matura preverja znanje, sodobna družba pa potrebuje kompetence, veščine in karakterne lastnosti.«

»Vsako leto so unikatni izdelki; skupina si sama zamisli, kakšna bo uganka, in jo tudi izdela.«

»Domiselnost fizikalne uganke je povezana tudi s tem, da se iz odpiranja sefa naredi zgodba.«

»Svojo uganko smo si zamislili malo bolj električno in jo kar lepo implementirali v našo temo, kaj več pa bo znanega po zaključku tekmovanja.«

»Smo pač bolj tehnični tipi in se nam je zdela to res huda stvar.«

»V šoli smo vsi, razen tistih, ki imajo kakšne druge obveznosti oziroma zdravstvena opravičila. Seveda je še zaznati prisotnost strahu, ni enako, kot je bilo prej. Smo se pa danes prvo šolsko uro veliko pogovarjali z našimi profesorji in razredniki. Imeli smo tudi možnost pogovora s šolsko psihologinjo, saj so nam že celotno šolsko leto na voljo za pogovor o vseh težavah, ki jih imamo.«

»Tudi sami smo veliko premlevali o teh dejanjih, in kako bo potekalo nadaljnje šolanje – ali bo to naš vsakdan, naša stalnica. Hvala bogu smo prejeli pozitivne informacije.«

»Mislim, da je večina dijakov ob koncu tedna resnično predelala to zgodbo. Tu in tam pa vsekakor, kar opažam že zdaj, bo potreben še kakšen individualen pristop oziroma malo več pogovorov na to temo.«

»Zagotovo starši, prijatelji, učitelji. Svetovalne službe so pa prve, ki jim pomagajo in razbremenijo neko stisko.«

»Pomembno je, da smo strpni drug do drugega, da skrbimo za družbo v celoti, ne kot posamezniki, in da smo res humani, kot ta poklic mora biti.«

»Poseg označujemo kot nedopusten.«

»Ugotavljamo, da strokovne službe srednjih šol o spremembi niso bile pravočasno in ustrezno obveščene, kar je povzročilo zaskrbljenost med svetovalnimi delavci ter med dijaki, ki so tik pred odločitvijo o izbiri študija.«

»Po naši oceni to, da zakonodajalec ni uredil prehodnega obdobja za predvideno spremembo, predstavlja poseg v načelo zaupanja v pravo, ki je temeljni element načela pravne države iz 2. člena ustave.«