»Tu vidimo, kako nepremišljena je bila doslej vladna politika. Najprej so na veliko zviševali, na primer plače za 600 milijonov na leto. Zdaj pa bodo to vzeli nazaj in zdi se, kot da so poplave prav priročen izgovor za ta ukrep.«
»Ker gre za izjemen dogodek, bi stroške sanacije lahko seveda izključili iz te formule in verjetno pri tem ne bo večjih težav, bo pa treba to Evropski komisiji dokazati in nakazati pot, kako bomo dosegli zdrave javne finance v prihodnjih letih. Bolj kot fiskalno pravilo, ki je samo orodje za vodenje zdravih javnih financ, nas morajo skrbeti finančni trgi. Mi se zadolžujemo za milijarde, milijarde, milijarde … zdaj že četrto, peto leto. Ko bodo finančni trgi ugotovili, da morda ne znamo upravljati javnih financ, lahko skočijo obresti in potem smo lahko res v zelo težkem položaju.«
»Vlada je te korake preskočila in najprej skočila na obdavčitev ljudi ter podjetij. Ta korak je zagotovo najlažji, dokler še obstaja psihološki občutek, da je treba pomagati. Slej ko prej ta solidarnost nekako izzveni.«
»Najbolj se mi zdi pomembno, da nobenega projekta v teku ne ustavljamo oziroma da jih tudi ne bomo ustavljali. Projekti, vezani na evropska sredstva, ki imajo rok dokončanja, so v naslednjem koraku. Tretji korak so poplave. Vsi preostali projekti bodo morali počakati kakšno leto.«
»Mi smo se uokvirili v te odstotke, ki so nam bili rečeni, zavedajoč se, da bodo trpele kakšne naložbe. Ampak, to je okvir. Verjamem, da se bomo danes še pogovorili. Zadeva je seveda resna. Videli bomo prioritete, sploh vlade.«
»Od vključno leta 2008 do leta 2013 so imele velike slovenske banke neprestano visoke izgube, sledilo pa je obdobje sedmih let negativnih obrestnih mer, kjer niso dosegale v povprečju šestodstotnega donosa na kapital, kar je na polovici zahtevanega donosa na kapital. Imamo 40 odstotkov manj zaposlenih, koliko manj zaposlenih je v javnem sektorju?«
»Depozitna obrestna mera ECB-ja je 3,75 odstotka in bilo bi smiselno, da bi banke sledile politiki ECB-ja in višale obresti na depozite, ne pa da politiki obdavčujejo ekstra dobičke.«
»Če pogledamo razvoj čez čas, lahko ugotovimo, da smo prišli do stopnje, ko se obseg dodatno vključenih v pokojninsko zavarovanje ne povečuje več in tudi obseg sredstev stopica na mestu. Torej smo prišli do točke zrelosti produkta, ki ga ne moremo več širiti.«
»Po nekaterih ocenah bomo imeli do leta 2050 polovico prebivalstva starejšega od 65 let. To pomeni, da v prvem pokojninskem stebru ne bo dovolj privarčevanega in da bo vsak posameznik moral vsaj del sredstev za lastno starost privarčevati sam.«
»Menim, da je zadnji čas, da se to spremeni. A to je vprašanje politične volje. Zdi se mi, da aktualna politika ni pripravljena iti v ta razmislek, in bojim se, da bomo čez 10 let delali težke reze, ki bodo za vse boleči. Socialne razlike med starejšimi pa se bodo še povečale.«
»Res sta bila v tistem času oba največja bloka zunaj omrežja, zima je bila pred nami in takrat so bile mogoče drugačne okoliščine, kot so danes. Tako da mogoče se lahko danes naredi evalvacija te analize in se lahko sprejme temu primerna odločitev.«
»Za zdaj kaže, da bomo porabili manj, kar je dobra novica, in s tega vidika si upam napovedati, da bomo vse zastavljene ukrepe tudi izpeljali, medtem ko bo pritisk na javne finance nižji od pričakovanega.«
»Tudi gospodarstvo, ki bo letos deležno za okoli 100 milijonov evrov ukrepov, bo prihodnje leto potrebovalo več kot milijardo evrov zaradi obsega problema, ki bo bistveno večji.«
»Uporabniki dvotarifnega sistema pri električni energiji, ki imate bivanjske prostore ustrezno izolirane in se ogrevate (tudi) na elektriko, boste prihranke lahko dosegli z uporabo tega energenta v času nižje tarife, torej med 22. in 6. uro ter ob koncih tedna.«
»Prav tako ne gre pozabiti na višino naložbe, odločitev za drug energent lahko namreč za sabo potegne večje ali manjše posege tako v kurilnici kot na ogrevalnih telesih v bivalnih prostorih.«