Ključna beseda: starost

»Aurelia se bori s časom in ga želi ustaviti – v sebi bi rada zadržala pomlad. Boji se starosti, še bolj pa tega, da je kot ženska odcvetela.«

»Temeljno politično vprašanje je: kdo govori, kdo lahko pride do besede?«

»Danes je umrla mama. Ali pa včeraj, ne vem.«

»Razosebljena stara oseba ni več oseba.«

»Simptom evropskega nihilizma«

»Totalitarni značaj«

»Temeljno politično vprašanje je: kdo govori, kdo lahko pride do besede?«

»Danes je umrla mama. Ali pa včeraj, ne vem.«

»Razosebljena stara oseba ni več oseba.«

»Simptom evropskega nihilizma«

»Totalitarni značaj«

»Njo svet vidi, toda le, če se tako odloči, in pri mojih letih – kajti če uporabim kliše, moja najboljša leta so mimo, sem ženska na napačni strani šestdesetega – se raje odloča za ne.«

»To pa je lahko, tudi pravi avtorica, celo koristno, saj kot nevidnež, kot nihče, lahko opazuješ življenje brez interakcije, brez refleksij in povratnih impulzov; resnica postaja jasna in popolnoma čista ter – enosmerna.«

»da so dogodki zgolj naključni, a ne bi imela nič proti, če bi si ji res zgodili«

»Ti boš zadnji. Ti boš tisti, ki mi bo vrnil devištvo. Tako neznansko sem si prizadevala, leta in leta sem se trudila odriniti prerokbo, jo potisniti nekam v prihodnost, spet pomladiti svoje telo, ga narediti lepo, da bo čutilo, da bo živelo.«

»Kadar sem z mamo govoril po telefonu, enkrat ali dvakrat na tri mesece, pogostokrat manj, me je spraševala: »Kdaj naju boš obiskal?««

»Ko sem bil najstnik, sem živel s starši v delavskem predmestju mesta Reims.«

»Želel sem se pokloniti ne le svoji materi, temveč tudi družbenemu razredu, ki je vedno znova spregledan.«

»Naše družbe si pred tem vprašanjem zatiskajo oči.«

»Starost mora postati politična kategorija.«

»Jokal pa bom za ljudmi, katerih življenja so uničena zaradi krutih delovnih razmer.«

»Komunistična stranka je trdila, da je stranka delavskega razreda in da je edina stranka, ki brani delavski razred, to pa je bilo pravzaprav res.«

»Seveda to ni bilo samo feministično gibanje, LGBT-gibanje in tako naprej.«

»Kadar sem z mamo govoril po telefonu, enkrat ali dvakrat na tri mesece, pogostokrat manj, me je spraševala: »Kdaj naju boš obiskal?««

»Ko mi je umrl oče, sem moral znova premisliti svojo preteklost in se vrniti k svoji preteklosti, svoji družini, svojim delavskim koreninam.«

»Želel sem se pokloniti ne le svoji materi, temveč tudi družbenemu razredu, ki je vedno znova spregledan.«

»Naše družbe si pred tem vprašanjem zatiskajo oči. Nihče noče slišati zanj, nihče noče videti resnice.«

»Starost mora postati politična kategorija.«

»To je intelektualna in politična gesta – dati glas tistim, ki ga sami ne morejo izraziti.«

»Danes skoraj ničesar ne moremo več načrtovati vnaprej. Doživeli smo pandemijo, nato vojno v Ukrajini, dogajanje v Gazi … v petih letih smo doživeli serijo dogodkov, ki so spremenili svet.«