Ključna beseda: velika noč

»Bo danes ponosen in sebičen človek iz tega izpeljal kakšen sklep? Ali pa bo še naprej, brez kesanja in brez ljubezni, vztrajal pri samomorilnem projektu ustvarjanja svojega lažnega svetovnega raja, v katerem ni ne Boga ne človeka kot duhovnega bitja.«

»Kako se ne bi veselili ob spoznanju, da je bila v ljubezni, ki je Jezusa ohranjala skozi trpljenje in smrt vse do njegovega vstajenja, premagana še zadnja meja, ob katero je udarjal človek na poti svojega življenja – smrt?«

»V velikonočnem tridnevju se nismo mogli udeležiti obredov v cerkvah.«

»Velikonočno jutro, ko je po verovanju kristjanov Jezus Kristus vstal od mrtvih, je nov začetek življenja, ki prinaša mir, veselje in upanje.«

»Ni torej tisti Nietzschejev bog, mrtev bog, ki ga ni v našem življenju in naših vsakdanjih opravilih. Ne, naš Bog je živ in želi biti naš sopotnik ter nam prinesti tisti mir, ki ga svet ne more dati.«

»Živimo v izjemnem času, ko si nihče niti v najbolj morastih sanjah ni mogel predstavljati razmer, v katerih smo se znašli, ne samo mi, ves svet.«

»Kdo ji lahko ukaže, do kod sme in kje je njena meja? Kdo je odgovoren za njeno omejevanje, kdo jo lahko premaga? Vlada, razne službe, zdravstveni delavci? Vsi ti pa še mnogi drugi.«

»Čemu bi namreč služilo slovesno zbiranje na veliko noč in velikonočni ponedeljek, če bi čez dober teden ali deset dni razočarano poslušali o naraščajočem številu okuženih in umrlih.«

»A Bog ne daj, da bi se odpovedali temu, da gremo na pot. Ne mislim na pot, po kateri nas naše noge prinesejo od enega kraja do drugega. Gre za pot duha, gre za pot srca.«

»Če so zaprte naše cerkve, da v njih ne moremo sodelovati pri mašah in obredih velikega tedna, to nikakor ne pomeni, da se moramo ločiti od našega krščanskega občestva, da se moramo ločiti od bratov in sester.«

»Če dobro prisluhnemo, bomo slišali, kako nas Jezus vabi, naj v tem času gradimo živo Cerkev, v kateri je on sam navzoč, kajti kjer sta dva ali so trije zbrani v njegovem imenu, je po njegovi obljubi on sam sredi med njimi.«

»Nikakor ne bomo praznike preživeli na kavču, kakor rad pove papež Frančišek. Nikakor ne.«

»Mi smo vstajenjski ljudje, in ne neki morbidni verniki, ki bi častili trpljenje.«

»O tem te bomo poslušali kdaj drugič.«

»Vstajenje je tema, o kateri lahko pravzaprav samo jecljamo.«

»Mi smo vstajenjski ljudje in ne neki morbidni verniki, ki bi častili trpljenje.«

»Če tega ne verjamemo, potem smo pomilovanja vredni.«

»Nekam znani so nam koraki, s katerimi so se hoteli znebiti Jezusa...«

»Hudobija in sovraštvo, zlo in smrt lahko živijo samo kot zajedavci...«

»Odstraniti krščanstvo z obličja zemlje. Ne bojte se...«

»Praznovanje velike noči je tudi vabilo vsakemu od nas, da iščemo sledi vstalega Gospoda med nami...«

»Velikonočno sporočilo razodeva, da človeška usoda ni le potovanje k smrti...«

»Kristus je vstal. Zares je vstal!«

»Jezus živi in tudi nam obljublja večno življenje, zato veselo praznujmo.«

»To veselje naj odmeva ne le v cerkvi, ampak v našem osebnem, družinskem in občestvenem življenju.«

»Kristus je z vstajenjem odvalil vse kamne, tudi največje in najtežje. On je vstal.«

»Upravičeno bomo zapeli veselo alelujo.«