»V besedilo sem vpeljal zelo močen, vedno znova ponavljajoč se motiv harmonike ne kot zgolj inštrumenta, ampak kot načina preživetja z glasbo, kamor se človek zateče v najhujših trenutkih, v katerih gre za življenje in smrt.«
»Zgodba mojega deda je nekako ostala v družini kot neizgovorjena resnica ali na pol izgovorjena skrivnost. Besedilo sem med drugim napisal z mislijo na to, da bo nekoč uprizorjeno prav s (Juretom) Torijem in njegovo glasbo.«
»Lorencijev princip ne uprizarja, ne dela teatra iz nečesa, ampak lupi grenko-sladko goloto reči in poskuša ustvarjati prostor za tisto, kar je že tam – v besedilu, kompozicijah, filmu. Z minimalnimi učinki dosega maksimalno, kar je nekako zelo blizu poetiki besedila in avtorski glasbi Jureta Torija.«
»Ko sem zapeljal v Litijo, je Vladimir končal branje, radijska napovedovalka pa je rekla: 'Dragi poslušalci, to je bil odlomek iz proznega dela Borisa Pahorja, medtem pa naši košarkarji v Berlinu zaostajajo že za petnajst točk!'«
»Ukrajinske sile so imele zagon več mesecev, vemo pa tudi, da je Rusija mobilizirala veliko več sil, številne od njih zdaj urijo. Vse to kaže, da so pripravljeni nadaljevati vojno in morebiti tudi sprožiti novo ofenzivo.«
»Vaš voditelj želi pokazati, da vodi državo na fronti in da ga njegova vojska podpira. Toda dejansko se skriva. Skriva se za svojo vojsko, svojimi raketami, za zidovi rezidence in palač. Skriva se za vami in uničuje vašo državo in vašo prihodnost. Nihče vam ne bo oprostil tega terorja. Nihče na svetu vam tega ne bo oprostil. Ukrajina ne bo pozabila.«
»Skriva se za svojo vojsko, svojimi raketami, za zidovi rezidence in palač. Skriva se za vami in uničuje vašo državo in vašo prihodnost. Nihče vam ne bo oprostil tega terorja. Nihče na svetu vam tega ne bo oprostil. Ukrajina ne bo pozabila.«