»Mesto Lvov oziroma Lviv, kot me popravljajo Ukrajinci, je vsaj na prvi pogled mirno. Sem se zatekajo begunci iz vseh krajev, predvsem z vzhoda države in Kijeva, vlaki so polni ljudi.«
»Od torka (danes, op. a.) število beguncev narašča eksponentno, skoraj vsako uro. Z begunci delam že 40 let, vendar tako hitro rastočega eksodusa še nisem videl.«
»Zdaj moramo okrepiti naš odziv, da bi zaščitili življenja in dostojanstvo navadnih Ukrajincev. Odzvati se moramo s sočutjem in solidarnostjo.«
»Družine z majhnimi otroki se skrivajo v kleteh in na postajah podzemne železnice ali pa bežijo, da bi rešili svoja življenja ob strašnem zvoku eksplozij in siren. Število žrtev hitro narašča.«
»Strah me je, zadevamo vse, tudi civiliste. Povedali so nam, da nas bodo ljudje tukaj sprejeli, vendar se mečejo pod vozila, ne spustijo nas skozi. Kličejo nas fašisti. Najraje bi se obesil.«
»Saj tako ali tako nihče zares ne ve, kaj se dogaja tam. Ljudje verjamejo vsemu, kar jim ponudiš. Sam objavljam posnetke, za katere menim, da so točni, oni pa si lahko glede na to ustvarijo sami mnenje.«
»Kar je danes pogosto težava novinarjev, je, da radi eno stran vzamejo kot verodostojno, drugo kot popolnoma lažnivo, ali da neke stvari zbanalizirajo in zaidejo v navijaštvo ali kritizerstvo, medtem ko je najpogosteje v vojnih situacijah resnica precej bolj zakrita in ima bistveno več slojev in odtenkov kot pa poenostavljeno črno-belo slikanje, kar se pogosto dogaja v medijih v času vojne.«