Ključna beseda: vojna

»Benetke se še niso podale [predale]; berž ko pride admiral Dahlrup s svojimi barkami iz Jankina (Ankona) nazaj, se bo začelo bombardiranje Benetk z bombami, ktere bojo z balonov, od kterih smo že večkrat govorili, v mesto metali.«

»Že dvakrat so peljali skozi Ljubljano za Benetke take balone, ki se bojo, z bombami prevideni, v zrak nad Benetke spustili, kjer se bodo razpočili in kamor bojo padle, vse pokončale.«

»Naša armada je jela ponoči od 29. do 30. tega mesca z gorečimi kroglami (kuglami) na Benetke streljati, in poslednje novice iz Tersta povedo, de Benetke na več krajih gore.«

»Tudi Benetkam, ki se še zmirej niso podvergle, bo ta prigodba ves pogum vzela in jih nagnala, da se bojo podvrgle.«

»Benetke so se na sv. Jerneja dan [24. avgust] podale [predale], in tako je tudi na Laškim konec vojne.«

»Generacija, ki sprejme napake svojih predhodnikov in jih presega, simbolizira terapevtski trenutek, ki bi bil koristen za celo družbo.«

»Največji ključ je bil Wajdi Mouawad sam, saj ga zanima točno to vprašanje: razmišljati hoče o absurdu vojne in njeni 'nujnosti'.«

»Status ljudi v migrantskih centrih je do konca perverzno 'zrežiran'.«

»Če bi se bili zmožni soočati z lastno travmo in jo prerasti, bi bila to ena od stvari, ki bi spremenile podobo sveta.«

»Lahko umakneš posameznika na vrhu piramide, a ker je čas naredil svoje, je za njim že toliko drugih pripadnikov ideologije, da ga bo nadomestil drugi vodja in pobijanje se bo nadaljevalo.«

»Vsakič, ko zavzamemo položaj žrtve, položaj človeka, ki se mu je godila krivica, se iz tega rodita maščevanje in upor.«

»Baba, očka, zakaj morajo biti vojne? Zakaj eni ljudje ubijajo druge?«

»Ne vem. Ljudje se že od nekdaj pobijajo med seboj. Mogoče je to v nas tako, kot je med zvermi, da napadajo druge živali in da branijo svoje ozemlje. Morda res nismo nič boljši od zveri. Eni ubijajo, drugi smo žrtve.«

»Arabec? Zajeban Arabec? Pejd nazaj v Azijo, opica!«

»Ko začneš enkrat bežati, se beg nikoli ne konča.«

»Hamas se mora zavedati, da to ni igra. Prišel bo čas, ko se bodo morali odločiti. Če hočejo vojno, bodo dobili vojno.«

»V obdobju, ko trepečemo pred naravno pandemijo, nas umetnik opomni na našo neverjetno sposobnost samouničenja.«

»Komaj deset let je minilo od vzleta bratov Wright pa do prvega zračnega bombardiranja. Če se vam nadrealistični opisi in skice bomb na tleh zdijo neverjetni, morate samo dvigniti pogled, da vidite, da so ljudje v resnici zgradili in uporabili te grozote.«

»Podajte se na pot sprave med živimi, na dolgo in težko pot, ki je edina pot v življenje.«

»Da ne bi zamenjali ene krivice z drugo, da ne bi delali sile zgodovini in njenim resnicam.«

»Spravimo se torej z njimi, pokopljimo jih, a z njimi odnesimo in pokopljimo tudi orožje.«

»Danes javno opravljamo simbolični krščanski pogreb domobrancev, ki so tu ali drugje našli svojo smrt.«

»V nekem trenutku je bilo očitno poveljniku te enote dovolj, izvlekel je škorpijona in ustrelil mimo moje glave oziroma mimo mene.«

»O dnevu prej vemo nekoliko manj, ker je bila ta informacija, da so šli tanki na Primorskem že ven, da so krenili proti meji, blokirana.«

»To smo pričakovali in vedeli smo, da vojna prihaja, da bodo padali prvi streli.«

»Nocoj so dovoljene sanje, jutri je nov dan.«

»To sta ta dva muzejska predmeta, ki sta bila tam ob dvigu zastave, mene ni bilo zraven, saj sem ležal na položaju nekje v posavskih gozdovih.«

»Ljudje so v tem času prepoznali muzej kot ustanovo, kamor lahko gradivo prinesejo, ga tu shranijo, s tem pa dobijo možnost, da bo gradivo nekoč objavljeno oz. razstavljeno.«

»Imeli so še debele svinčene ploščice in bili res naporno težki za nošnjo.«

»Bili smo na rezervnem vojaškem poveljniškem mestu v Zgornji Pohanci, bil sem poveljnik voda 25. območnega štaba, moj brat pa namestnik. Iz Brežic je prinesel zastavo, ki smo jo obesili v jedilnici počitniškega doma, kjer smo bili nastanjeni, to si bom zapomnil za vse življenje, ker sem takrat prvič v rokah imel novo slovensko zastavo in tudi to zastavo imamo danes shranjeno v muzeju.«