»Dogajalo se je, sploh v zadnjih letih, da smo postajali preveč zaščitniški do predšolskih otrok. Pedagogi, ki se ukvarjajo z gibalnim razvojem otrok, so na to že kar nekaj let opozarjali. In zato je bilo nujno, da se te zadeve tako eksplicitno zapišejo tudi v program, ki uokvirja delovanje vrtcev.«
»V starem kurikulu je bila tvegana igra bolj posredno vpeljana, v novem kurikulu pa je lepo opredeljena. Smo malo bolj pomirjeni, ker je zdaj to napisano v uradnem dokumentu. Ta kurikul nam daje spodbudo in oporo, da izvajamo sproščeno tvegano igro, ker če smo mi sproščeni, bodo tudi otroci.«
»Trenutno to v vrtcih komaj uvajamo, se o njih strokovno pogovarjamo in iščemo načine, kako to tvegano igro zdaj umestiti v naše strokovno delo. Najprej se moramo vrtci otresti te t. i. prezaščitenosti. Pogovarjamo se o tem, kaj je tvegana igra in kaj je nevarnost, najprej moramo to razčistiti.«
»Otroci uživajo in si vedno več upajo, zato jim moramo omogočiti vedno več takih situacij. Pri tem lahko pride tudi nezgod in prav tvegana igra pripravlja otroke na nevarnosti, da se opremijo z znanjem in spretnostmi, kako delovati v nevarnih situacijah v življenju.«
»Dogajalo se je, sploh v zadnjih letih, da smo postajali preveč zaščitniški do predšolskih otrok. Pedagogi, ki se ukvarjajo z gibalnim razvojem otrok, so na to že kar nekaj let opozarjali.«
»Fleksibilni normativ ni bil uveden zaradi avtonomije občin, ampak zaradi takrat velikega števila otrok, za katere v vrtcih ni bilo prostora, danes pa tega razloga ni več.«
»takšna ureditev pomeni neposreden poseg v avtonomijo lokalne samouprave in njeno ustavno zagotovljeno vlogo nosilke organizacije in financiranja predšolske vzgoje.«
»fleksibilni normativ ni bil uveden zaradi avtonomije občin, ampak zaradi takrat velikega števila otrok, za katere v vrtcih ni bilo prostora, danes pa tega razloga ni več.«
»družba se spreminja in z njo tudi vrtci, v katerih je danes 10 odstotkov otrok tujcev, vedno večje število otrok s posebnimi potrebami in drugih otrok, ki potrebujejo več pozornosti.«