Ključna beseda: zbirateljstvo

»Niko Kuret pravi, da mora biti jasličar pri snovanju in postavljanju jaslic kot gledališki režiser.«

»Jaslice so družinski zaklad, ki nas povezuje s predniki in toplino božičnih praznovanj lastne družine, zato jih lastniki redko prodajo.«

»Zbiralcev jaslic je veliko in tudi tisto, kar se pojavi na trgu, hitro najde mesto v kakšni zbirki.«

»Jaslice pa so prerasle verski okvir, danes se postavljajo ne samo po cerkvah in domovih, ampak tudi v javnem prostoru.«

»Zdi se mi namreč pomembno, skoraj dolžnost, da kot zbiratelj svojo zbirko dam na ogled javnosti in da ni zaprta v omarah. S tem želim vsem obiskovalcem polepšati božične praznike.«

»Jaslice so simbol božičnih praznikov in v osnovi ostajajo religijski fenomen, ki naj ponazori dogodek Jezusovega rojstva in vernikom pomaga k praznovanju.«

»Številni obiskovalci so presenečeni, da so umetniki, ki jih poznamo iz kanona slovenske umetnostne zgodovine, naredili tudi jaslice, in to takšne, ki v avtorski viziji odstopajo od običajnih predstav miniaturne figuralno-žanrske upodobitve božičnega dogodka.«

»Sam vedno pravim, da je božič tudi praznik kreativnosti, saj jaslice odpirajo izjemno paleto možnosti za ustvarjalnost.«

»Z jaslicami sem se ukvarjal že v otroštvu, seveda z omejenimi možnostmi, pozneje – pred kakšnimi dvajsetimi leti – pa sem prve resnejše jaslice kupil prek spletnega oglasnika.«

»Ljudje niso potovali tako kot danes. Prevozno sredstvo je bil vlak, do katerega pa so bili ljudje vsaj do konca 19. stoletja zelo zadržani.«

»V bistvu so razglednice služile nekakšnemu oglaševanju, kot ga poznamo zelo dobro danes.«

»Ja, se spomnim prve, ki sem jo dobil.«

»Pogled s Stolnega vrha proti mestu. Ob strani je bil prečrtani napis in z gumijastim žigom odtisnjena beseda Maribor.«

»Razglednice niso zanimive s svojo hrbtno stranjo, kjer je slika, ampak s svojo sprednjo stranjo, kjer je naslov, znamka ali znamke.«

»V naturističnih, manjših krajih ne vidim več, da bi kdo sploh še prodajal razglednice.«

»Takratna Štajerska, današnja slovenska Štajerska, je bila močno dvojezično območje.«

»Benetke so bile v 17. stoletju izjemno pomembno in živahno središče, polno umetnikov.«

»V zadnjih 25 letih je izšlo več monografij in študij tega zelo pomembnega obdobja.«

»Zbiralci 17. stoletja so na to gledali drugače, saj koncept kopiranja ni bil enak današnjemu.«

»Kdor hoče postati plemič, mora dokazati, da si nov naziv zasluži.«

»Umetniki so si torej s specializacijo razdelili trg.«

»Tizian torej v Benetkah ostane osrednja figura.«

»V 17. stoletju imamo zelo drugačno situacijo, saj so slike kupovali vsi, od trgovca z usnjem in trgovca z barvami, ki so umetnike poznali, pa vse do visokega plemstva.«

»Kopija je lahko za zbiralca nadomestila izginuli izvirnik.«

»V Benetkah 17. stoletja ni slikarke, kakršna je bila v Bologni Elisabetta Sirani.«

»Nekaj odgovornosti za to, da je beneško 17. stoletje ostajalo v senci, gre gotovo Francisu Haskellu.«

»Ko se je Gregor Samsa nekoč zjutraj zbudil iz nemirnih sanj, je ugotovil, da se je med spanjem preobrazil v velikanski mrčes. Ležal je na hrbtu in hrbet je bil trd kakor oklep.«

»Zbirateljstvo je izredno velika odgovornost, saj je umetnost naša skupna dediščina. In zdi se mi pomembno, da se vsak, ki zbira, zaveda, da ima javnost pravico dostopa do tega.«

»Velika odgovornost leži na samih institucijah, ne samo umetnostnih, ampak tudi izobraževalnih, pa seveda na kulturni politiki in medijih.«

»Mislim, da ima umetnost izredno velik potencial, da sproži razmislek o tem, kaj se okrog nas dogaja.«