Omemba: Špela

»Najprej sem sama zatipala bulico. Po obisku zdravnika, ultrazvočni preiskavi ter punkciji so mi diagnosticirali raka na dojki. Potem je šlo vse zelo hitro - operacija, kemoterapije še ena operacija in nadaljnje zdravljenje, ki traja še danes.«

»Ko sem bila po rentgenskem slikanju pljuč z nujno napotnico poslana v UKC Ljubljana, so mi tam na koncu dneva povedali, da bom ostala v bolnici, ker imajo močan sum na limfom.«

»Predvsem postaneš bolj dovzeten za razumevanje lastne minljivosti. Včasih je to zavedanje težko in odpira mnogo vprašanj: Je moje življenje zdaj krajše? Je moje telo samomorilno? Kaj naj s tem telesom?«

»Ob vsem tem zavedanju postanemo notranje močnejši, ker že pred zdravljenjem nastopi jasna odločitev - ja, hočem živeti - in ta odločitev v tebi prebudi preživetveni nagon.«

»Po diagnozi se mi je za trenutek podrl svet. Najprej sem pomislila na najhujše.«

»Čeprav danes v veliko primerih ni več tako.«

»Zdravljenje je obsegalo 6-dnevno kemo-imunoterapijo na vsakih 14 dni.«

»Mislim, da je diagnoza na nek način spremenila moj pogled na svet, na način kako živeti v sedanjem trenutku.«

»Poznam in razumem bolečino, zato razumem ljudi, ki jo prestajajo - raven empatije se zagotovo poveča.«

»Ne bi rekla, da sem začela bolj zdravo živeti (v nekaterih pogledih zagotovo), verjetno pa sem začela živeti bolj polno.«

»Ko rečemo ali nakažemo, da smo za, ne pomeni, da smo privolili v čisto vsa spolna ravnanja.«

»Ko je na policiji začela razlagati, da se ne spomni, kako je prišla v park in kaj se je dogajalo, je začela jokati in se ni mogla ustaviti.«

»Še posebej med ženskami, skoraj 40 odstotkov študentk je poročalo o neki obliki spolnega nadlegovanja.«

»To ni šala, to so hude, hude stvari. Človek lahko tudi zares umre. Res se ne sme zafrkavati s tem.«

»Veliko nas je, ki z veseljem opravljamo ta poklic in smo navdušeni nad družinsko medicino.«

»Na sekundarni ravni je obtok pacientov zelo velik, zato ne spoznaš celotne slike pacienta. Pri družinski medicini pa človeka spoznaš in ga obravnavaš skozi daljše obdobje.«

»Pri nas nismo tako skregani kot drugje.«

»Prvi razlog za specializacijo iz družinske medicine po Kolškovem mnenju tiči v samem bistvu odločitve za študij medicine.«

»Delo je takšno, kakršnega si ustvariš. Če s pacientom zgradiš odnos in te on sprejme kot svojega zdravnika, ni tako naporno.«

»Škoda te je za družinsko medicino.«

»Otroka sta po tistem obilnem sneženju naredila snežaka, ki pa smo ga zdaj za to priložnost oblekli v navijača.«

»Zato sem rekla, da bi bilo dobro, da se naša družina zbere in poskrbi za čim več navijanja, da tudi otroci dobijo ta občutek, kako pomembno je, da spodbujamo športnike.«

»Počasi, počasi, saj se ti nikamor ne mudi.«

»Meta Hrovat je tretjaaaa!«

»Imela je nekaj slabših rezultatov in vem, da ji je bilo zelo težko. In lepšega si ne bi mogla predstavljati, kot da pride nazaj na domačem terenu.«

»Tretje mesto v Kranjski Gori je res tak boost samozavesti, ki sem ga dobila. Sem zelo vesela, da mi je uspelo po vseh težavah, ki sem jih imela, ravno tukaj, na mojem terenu.«

»Ne poznava je osebno, ampak je Slovakinja in zdi se nama pomembno, kar prispeva za ljudi, ona je naša junakinja.«

»Če bodo epidemiološke razmere seveda to dopuščale.«

»Kri gre v stroj, separacijska membrana ločuje plazmo. Ko se prečrpa dovolj plazme, je dlan odprta in takrat se kri vrača v telo.«

»Tam ti jo vzamejo skoraj pol litra ven, tukaj pa jo takoj dobiš nazaj v telo in sam sem po darovanju plazme precej manj utrujen.«