»Pregledali smo nekaj projektov, iz katerih je jasno razvidno, kako si velika gradbena podjetja zagotovijo tako rekoč vse domače posle, znebijo konkurence in določijo cene. Kako potekajo dogovori in kdo je v ozadju? Kakšno vlogo ima pri tem politika?«
»Težava z zamudami in vlaki v Slovenji je recimo samo en tir. In zdaj bi bilo bolj smiselno, da naredimo dva tira, zato, da lahko dva vlaka peljeta, namesto da obnavljamo neko železniško postajo, ki je že tako v dobrem stanju.«
»Če ponudbe, ki prispejo na neki razpis za tretjino, za 30, 40 milijonov presegajo ocenjene vrednosti razpisa, se moramo vprašati o tem, ali je bil projekt dobro pripravljen. Je projektna dokumentacija dobro pripravljena in morda stopiti korak nazaj? Alenka Bratušek se o tem ni vprašala. Nasprotno, šla je v opravičevanje vrednosti ponudb.«
»Nastaja nova gradbena koalicija nove dobe. Hote ali nehote, formalno ali neformalno. Dejstva pričajo, da si te železniške milijarde razdeljuje pet, šet gradbenih velikanov, slovenskih gradbenih velikanov. Vsi drugi pa tukaj nimajo možnosti.«
»Zaprti trg, politično obvladovanje ključnih gradbenih podjetij in skoraj nobene mednarodne konkurence. Bomo gradili razkošne železniške postaje, medtem ko so potovalni časi na železnicah ponekod enaki kot v času Avstro-Ogrske?«
»Seveda za to nista kriva samo DRI in njegov direktor Jurij Kač, ki si je zelo prizadeval, da bi to moč pridobil. Sicer ne vem, kakšna sla ga je vodila pri tem, da dejansko želi obvladovati ali ima interes obvladovati čisto vse investicije na državni ravni.«
»Takrat so mi ponujali službo na DRI-ju, na agenciji. Povedati moram, da sem se takrat smejala, malo za šalo sem šla tudi na razgovor z direktorjem. Malo se tudi ve, kdo so ključni kadri v tej instituciji, in sem na koncu gospodu direktorju odgovorila, da ni take stvari, kot je prosto kosilo.«
»Gre za relativno mali znesek, ki bi se ga dalo zbrati na drugačen način. Za 150 milijonov bodo spremenili vrsto davčnih predpisov, treba bo narediti obrazce. Podjetja bodo morala spremeniti svoje interne načine poročanja. Vse to stane. To bo stalo nekaj milijonov evrov. Če bi recimo to naredili prek DDV-ja ali pa trošarin, ne bi stalo nič.«
»Ta trenutek ni tega občutka. Drugo, kar prihaja, je: seveda smo solidarni z ljudmi, ki so utrpeli škodo v poplavah, ampak, prosim, ne vzeti pri nas, vzemite kje drugje. Po tej logiki si bomo drug drugemu porivali odgovornost in iz tega ne bo nič. Potrebujemo pa pravično razdelitev in tu ima vlada ključno odgovornost.«