»Veliki pričevalec tragedij preteklega stoletja Boris Pahor, za katerega se zdi, da je Job njegova prapodoba, je tako vzel v roke črnilo in papir in začel pisati o svojem razočaranju in upanju, o trpljenju in odrešenju, o grenkobi in tolažbi.«
»Vsak zločin je zavržno dejanje, še zlasti zavržen in v nasprotju s temeljnimi pravnimi in civilizacijskimi načeli pa je zunajsodni množični poboj v času miru.«
»Boris Pahor, ta trmasta in premočrtna osebnost z jasno izdelanim moralnim kompasom, človek, ki je poosebljal upor zoper vse tri totalitarizme in buditelj, ki je verjel in živel resnico in pravico, se je prav v tistih prelomnih časih in prav zaradi teh značajskih in vrednostnih kreposti znašel v slovenski kolektivni zavesti kot njeno moralno sidrišče.«
»Imamo izkušnje, govorijo v korist temu, da bomo delali naprej kot zdravniki s svojim poslanstvom, z odnosom do bolnika, do družbe, prav tako pa se bomo še združevali v zdravniški zbornici, si drug drugemu pri tem pomagali in tudi zagotavljali za prebivalstvo Slovenije strokovno in etično raven zdravniške oskrbe.«
»Slovensko zdravništvo je bilo namreč v zgodovini izpostavljeno hudim izzivom, vendar se je kljub navidezno brezizhodnemu položaju vedno znalo poenotiti, se organizirati in delovati tako, da je premagalo najhujše zlo v dobro celotne družbe.«