Ključna beseda: literatura

»Ko na vprašanja, kaj trenutno počnem, pojasnjujem, da se ukvarjam z življenjem in delom Zofke Kveder, v odgovor velikokrat dobim nazaj vprašanje – a je to tista slikarka? Ne, razlagam. To ni tista slikarka. To je tista pisateljica.«

»Vse te prvoborke še čakajo na svoja znamenja, svoje biografije. Leto Zofke Kveder mi pomeni več kot le usmerjanje žarometov na Zofko, pomeni mi tudi nadvse pomemben korak na poti širšega prepoznavanja in afirmacije tudi njenih po krivici prezrtih sodobnic in predhodnic.«

»Bila je tudi borka za ženske pravice, torej feministka, kot bi rekli danes. Bila je prevajalka, bila je kulturna posrednica, skratka, številne vloge je v tistem obdobju odigrala, ne povsem samoumevne za ženske.«

»Zofka Kveder prikaže, kako težko je uresničevati ta ideal.«

»Pa kaj mi to mar? Če ni druge ovire, da bi se poročila z vašim nečakom, mi tega gotovo ne bo ubranila zavest, da sta si njegova mati in teta želeli, naj bi se poročil z gospodično de Bourgh.«

»Naj mi bo izjemoma dovoljeno, da najpoprej omenim, kako so 1969 leta, ko je izšla knjižica o slovenski suverenosti, najmanj napadalni duhovi vzklikali, naj pišem novele in naj pustim politiko politikom.«

»Predobro vem, da grda sem, nakazna, / da leta že visim kraj stare hiše, / a vendar vsaj v nočeh se zdim prijazna, / ko senčne črte po zidovih riše / svetloba moja, ki spod motnih stekel vre.«

»Ampak tudi radio je imel svoje adute, ki so delovali drugače kot tisto, kar smo lahko spremljali na zaslonih.«

»Kar delaš na novo leto, delaš potem tri sto petinšestdeset dni.«

»Če deliš sebe z vsemi, ne pomeni, da si od vseh.«

»Sredi zime sem končno spoznal, da je v meni nepremagljivo poletje.«

»Pomislim, v hoji, pešačenju se skriva nekaj globljega, kar začutim, šele ko se odpravim na daljši sprehod ali pohod, ali po drugi strani, kadar sem sredi pisanja knjige, bodisi romana ali pesniške zbirke. Pišem predvsem v ritmu tistih, ki hodijo peš, torej v dolgih in vase zavitih stavkih. Hoja je način spominjanja.«

»Kar se dogaja okrog nas, je spomin, vprašanje je samo, kdo se še spominja.«

»Pesništvo je že tisočletja oblika človekovega spraševanja o smislu življenja, predvsem pa iskanje lepega in presežnega, tako so bili prav pesniki tisti, ki so se v davnini prvi spraševali o naravi sveta in skrivnostih vesolja.«

»Pomislim, v hoji, pešačenju se skriva nekaj globljega, kar začutim, šele ko se odpravim na daljši sprehod ali pohod, ali po drugi strani, kadar sem sredi pisanja knjige, bodisi romana ali pesniške zbirke. Pišem predvsem v ritmu tistih, ki hodijo peš, torej v dolgih in vase zavitih stavkih. Hoja je način spominjanja.«

»Kar se dogaja okrog nas, je spomin, vprašanje je samo, kdo se še spominja.«

»Pesništvo je že tisočletja oblika človekovega spraševanja o smislu življenja, predvsem pa iskanje lepega in presežnega, tako so bili prav pesniki tisti, ki so se v davnini prvi spraševali o naravi sveta in skrivnostih vesolja.«

»Ni namreč nobene 'nujnosti' in nobene 'zahteve časa', ki bi lahko posameznika prisilili, da bi dajal prednost gmotnim dobrinam pred duhovnimi, minljivemu pred neminljivim. Kdor je napravil takšno usodno izbiro, za to ne sme pripisati odgovornosti nikomur drugemu razen sebi.«

»Najsi pritrjujete Jezusu ali Platonu, Schillerju ali Spinozi, vsakokrat ostane zadnja modrost, da človeka ne naredijo blaženega niti moč niti imetje niti znanje, temveč edinole ljubezen.«

»Bolje, da sem tujec v neki tuji državi kot v lastni.«

»Sedela je v svojem fotelju z mano v naročju, s prstom sem pesek iz Sahare razmetaval po južni Afriki, vodo iz Viktorijinega jezera sem razburkal in poplavil srednjo in severno Afriko, levi, žirafe in sloni so bežali na jug pred orjaškim prstom iz nebes.«

»bolj v klasičnem slogu Agate Christie«

»Arh je dejansko deloval kot nekdo, ki je s časovnim strojem pripotoval iz preteklosti«

»Zlo se mu je mojstrsko prihulilo v mrtvi kot. In niti najmanjšega opozorila ni dalo od sebe.«

»'Adrijan, nekoč sem v knjigi nekega cenjenega misleca prebrala, da so sinovi najslabši sodniki svojih očetov.'«

»'Treba je podpreti začeti proces pomiritve, ki ga nihče ne more obsojati, da se boleča igra zaključi.'«

»'Potrebujemo skupno voljo za spoštovanje spomina tolikih mrtvih, da bi arhivirali poglavje o strahotni drugi svetovni vojni.'«

»'V knjigo preliti spomin Ligi Roberto,' pravi, 'nam izrisuje povsem drugačnega človeka: mehkega in radodarnega prijatelja.'«

»'Adrijan, nekoč sem v knjigi nekega cenjenega misleca prebrala, da so sinovi najslabši sodniki svojih očetov.'«

»'Treba je podpreti začeti proces pomiritve, ki ga nihče ne more obsojati, da se boleča igra zaključi.'«