»Mislim, da bi morali umiriti stvari, se dogovarjati in pogovarjati, kako stvari peljati naprej, enotni moramo biti, kar se tiče glavnih stvari stranke DeSUS, in na volitve iti z enotno podporo vseh oz. z enotnim programom, ki ga podpirajo eni in drugi.«
»Bil bi zunajparlamentarna stranka, veliko težav, ogromno ovir pri delu, kako se potem naprej organizirati, je veliko vprašanje, danes sem v uvodni besedi pokazal na eno in drugo varianto, povedal dobre plati prve in dobre plati druge.«
»To, da jih ni bilo na glasovanju, je za moje pojme nedopustno. To je pobalinstvo. Ko hodijo otroci v šolo, se temu reče špricanje. Pri 65 let starih ljudeh pa ne vem, če je to ravno osebnostna karakteristika, ki bi jo pričakovali od njih.«
»Tudi tukaj tečejo aktivnosti, jaz imam številko diplome vpisano v delovni knjižici, na podlagi tega sem se čez pet ali šest let, to je bilo leta 1978, menda, vpisal na drugo stopnjo na univerzo v Mariboru.«
»Vendar se je v tem času toliko stvari spremenilo, da po 15 letih, ko sem vodil to stranko, ugotavljam, da to danes ni več ista stranka, ni stranka, ki bi se zavzemala za neke vrednote, ampak gre za stranko posameznikov, ki imajo neke svoje parcialne interese.«
»Res je, da smo dosegli pet odstotkov, kar je bilo manj od pričakovanega, res pa je, da je bila leta 2005, ko sem prvič postal predsednik DeSUS-a, ta stranka že praktično odpisana, z mojim prihodom pa je v nadaljnjih 15 letih ostala parlamentarna stranka.«