Omemba: Fiskalni svet

»Dejanska realizacija rebalansa bi pomenila, da bi poraba brez neposrednega učinka ukrepov za blažitev posledic epidemije in draginje v povprečju zadnjih dveh mesecev leta znašala okoli 1,7 milijarde evrov na mesec, kar je za okoli 0,8 milijarde evrov več kot v povprečju prvih desetih mesecev.«

»Ustvarjanje tolikšnega manevrskega prostora za odhodke poleg tega navidezno zmanjšuje tudi pomen sicer pomembnega obsega ukrepov, sprejetih po uveljavitvi rebalansa, na končni javnofinančni izid v letošnjem letu.«

»To nakazuje tveganje, da bo tudi interventna zakonodaja za blažitev posledic draginje vsebovala določila, ki ne bodo neposredno povezana z energetsko krizo.«

»Obsežna proračunska rezerva v predlogu proračuna za leto 2023 za draginjske ukrepe bi bila tako uporabljena namensko le formalno, dejansko pa bi bila sredstva podobno kot med epidemijo porabljena za reševanje drugih težav, tudi sistemske narave, kar bi lahko trajno obremenilo javne finance.«

»Draginjski ukrepi morajo biti učinkoviti in stanja javnih financ ne smejo poslabšati trajno, zato je nujno, da so začasni ter v največji možni meri ciljno usmerjeni v pomoč najbolj ranljivim skupinam prebivalstva in najbolj izpostavljenim delom gospodarstva.«

»To državi omogoča večji manevrski prostor za načrtovanje nekoliko večjih odhodkov.«

»Ob tem pa je dejstvo, da preveč ambiciozno načrtovana državna poraba v tem letu odpira večji manevrski prostor za rast porabe v naslednjih dveh letih.«

»V odsotnosti kapice na veleprodajnem trgu električne energije in zemeljskega plina za podjetja se namreč poraba znižuje predvsem oz. pretežno pri slednjih.«

»Menimo, da so za blaženje učinkov draginje ustreznejši dobro ciljani ukrepi, kot je denimo enkratni draginjski dodatek.«

»Le tako lahko ohranimo konkurenčnost našega izvoznega gospodarstva.«

»Vlada namerava v rebalansu letošnjega proračuna povečati najvišjo dovoljeno mejo odhodkov državnega proračuna še za 600 milijonov evrov. Menimo, da bi se temu lahko izognila ob ustrezni prerazporeditvi porabe.«

»Ukrepi za omilitev posledic draginje so podobni kot v drugih državah, vendar v precejšnjem deležu niso tudi usmerjeni. To se lahko ob pričakovanem vedno bolj omejenem fiskalnem prostoru izkaže za neučinkovito ukrepanje, ki je tudi v nasprotju s priporočili mednarodnih institucij.«

»To je bilo le v manjši meri posledica višje investicijske aktivnosti, ki bo po naši oceni na celoletni ravni znova zaostala za sicer zelo optimističnimi načrti.«

»Obseg ukrepov za omilitev njenih posledic je bil znova izdaten, a se je predvsem zaradi izrazitega odboja gospodarske dejavnosti in s tem ciklično pogojene visoke rasti prihodkov primanjkljaj sektorja država znižal.«

»Zmanjšanje je bilo predvsem posledica visoke rasti prihodkov, zlasti davčnih in od socialnih prispevkov v povezavi z rastjo domačega povpraševanja in izboljšanja razmer na trgu dela.«

»S tem se ob zaključku političnega cikla realizirajo in hkrati dodatno povečujejo tveganja glede vzdržnosti javnih financ, na katera smo opozarjali ob sprejemanju proračunskih dokumentov lani jeseni.«

»Realizacija namreč nakazuje, da bi lahko vlada skladno z ustaljenimi postopki sprejela zgolj rebalans proračuna za leto 2021.«

»S tem se povečujejo tveganja za strukturno slabšanje javnih financ, ki so se deloma že realizirala s sprejetjem nekaterih ukrepov po potrjenih spremembah proračuna za leto 2022.«

»Ob zaključku političnega cikla ne bo prišlo do nadaljnjega sprejemanja ukrepov, ki bi manjšali manevrski prostor fiskalne politike v prihodnjih letih, in da bo dejanski primanjkljaj v letu 2022 manjši od projekcij v sprejetem proračunu.«

»Projekcije v sprejetih dokumentih tako znova ne temeljijo na ustreznih osnovah, s tem pa se povečujejo tveganja za strukturno slabšanje javnih financ.«

»Projekcije za prihodnja leta v proračunskih dokumentih, ki so v procesu sprejemanja, znova ne temeljijo na ustreznih osnovah.«

»Ker bo dejanska realizacija verjetno manjša od teh ocen, projekcije za prihodnja leta v proračunskih dokumentih znova ne temeljijo na ustreznih osnovah.«

»Da s prihodnjo fiskalno politiko ne ogrozimo okrevanja gospodarstva in hkrati ohranjamo stabilnost javnih financ.«

»Prehiter umik fiskalnih spodbud bi lahko otežil okrevanje, še posebej v najbolj prizadetih dejavnostih.«

»Okrevanje gospodarstva je prioriteta. Verjamemo, da so investicije ključne za dolgoročno rast in razvoj gospodarstva.«

»Izjemne okoliščine nam po zakonu o fiskalnem pravilu omogočajo prilagoditve obsega izdatkov.«

»Obstoj takšnih okoliščin pa predvsem ne sme biti izkoriščen za sprejemanje ukrepov, ki odražajo zaključno fazo političnega cikla.«

»Fiskalni svet ocenjuje, da bi lahko v Sloveniji prekomerna podpora fiskalne politike gospodarski rasti z znatnimi primanjkljaji v naslednjih letih povzročila ustvarjanje makroekonomskih neravnotežij.«

»To velja tudi za Slovenijo, kjer se je bruto dolg sektorja država med krizo v primerjavi z ostalimi državami EU-ja nadpovprečno povišal.«

»Kljub temu višji dolg srednjeročno predstavlja potencialno tveganje za javnofinančno stabilnost oz. ob spremenjenih pogojih financiranja in višjih stroških za obresti tudi tveganje za izrinjanje drugih izdatkov javnih financ.«