Omemba: Hinko Smrekar

»V teh letih je Smrekar v svojem silnem ustvarjalnem zanosu prestopil z ozkih slovenskih meja na občečloveško, svetovno področje.«

»Zato nas ne sme čuditi, da je postal v tolikšni meri karikaturist in skoraj absoluten cinik kot vsi obupani, neverni idealisti.«

»Še močnejši, borbenejši, duhovitejši in sarkastičnejši.«

»Narodna galerija želi mimoidoče navdušiti nad izjemnimi risbami ter obenem privabiti na razstavo Hinko Smrekar 1882‒1942, ki je od 8. julija na ogled v Narodni galeriji.«

»Dotacija za Narodno galerijo predstavlja priznanje za naše delo in v finančnem smislu odpira možnost, da pomemben segment umetnostne preteklosti predstavimo v mednarodnem okviru.«

»Najgloblji občutek ob njegovih delih je tišina, ko nas presunejo podobe, neposredne in iskrene. Ne potrebujejo razlage. Napolnijo nam dušo z mislimi ali pa nas spravijo v smeh, pa čeprav se ne zavedamo pravega sporočila, ker so nam okoliščine tako domače in posamezni tipi tako znani.«

»Bil je mojster slovenske satire in karikature, ost je naperjal proti sebi, kazal na hibe prijateljev, predvsem pa se je lotil zlorab politikov in zablod vsakdanjih ljudi.«

»Ko je bil med fašistično okupacijo Ljubljane leta 1942 'brez sodbe ustreljen v Gramozni jami, smo izgubili neizprosnega in pronicljivega umetnika kritika, ki ni nikoli izgubil svojega človekoljubja', so še dodali.«

»Čar Smrekarjevega dela vzbuja zbirateljsko strast in ni malo navdušencev, ki hranijo pomembna dela in obsežne zbirke.«

»Kot so poudarili v Narodni galeriji, delo vsestranskega umetnika Hinka Smrekarja predstavlja neprecenljiv kulturnozgodovinski dokument prvih desetletij 20. stoletja.«

»Družbeno angažiran, brezkompromisen pri iskanju resnice in vselej na strani preprostega človeka je ustvaril tudi na stotine karikatur.«

»Zlo jih ni zgolj obsedlo, ampak so postali podobe Zla. Njihov videz s krempljastimi rokami, ostrimi in dolgimi zobmi, koničastimi ušesi ter groteskno fiziognomijo je pošasten in pri nekaterih že prestopa iz divje karikature v živalskost (Jeza, Požrešnost, Zavist).«

»Groteska se mu skoraj vselej sprevrže v tragiko.«

»V duhu, ne v načinu, to prav gotovo ne.«

»Stara prijateljstva, obziri na okus občinstva, na rentabiliteto paviljona, so zagrešili, da kaže sicer čedna fiziognomija te razstave nakremžene poteze.«

»Brezupna žalost na koncu poti, on samo cvetlice mala.«

»Mi Slovenci ne potrebujemo umetnosti.«

»Rodila se je kar tako sama iz sebe. Nikogar ni bilo pri njenem porodu, kot le sami umetniki.«

»In naša umetnost? Rodila se je kar tako sama iz sebe. Nikogar ni bilo pri njenem porodu, kot le sami umetniki.«