Omemba: Igor

»Poleti v Dalmaciji opazujem ribiče in pritegnil me je material, ki ga uporabljajo - od močnih vrvic do mrež in plovcev.«

»Po napotilu ribiča Igorja sem obiskala trgovino Lubin z ribiškim materialom v dolini Neretve in odprlo se je morje risarskih in kiparskih zamisli.«

»Z Igorjem po svetu odkrivala svet.«

»Vsi veselo pojemo z Romano!«

»Pravljice po telefonu Giannija Rodarija.«

»V vrtcu nisem imel težav s prijatelji. Smo se razumeli. Niso se me sramovali, ker sem drugačen.«

»Govorili so takšne in drugačne besede. Na primer žaljenje, da jaz nisem tak kot oni, da ne znam tekoče brati.«

»Rad imam vodo. Voda je vir mojega življenja. Plavanje mi je pomagalo po operaciji kolen. Plavanje me je rešilo, da lahko normalno hodim.«

»Videl sem, da je Lojze Slak igral na diatonično harmoniko. Vsak dan sem ga poslušal na televiziji in na Youtubu. Takrat, ko je Slak umrl, sem začel igrati harmoniko.«

»Želim si, če bilo možno, da bi lahko z Uršo živela skupaj … pogovarjali smo se, da bi imela asistenco, ki bi lahko poskrbela za naju oba.«

»Vsi ti naši ljudje si želijo ljubezni. Kakor vsi drugi.«

»Če ne poizkusiš, ne veš, ali je mogoče, ali ni.«

»To bomo delali, naredili bomo, kar se da.«

»Slišala sem primerjavo, ko se mož in žena odpravita na potovanje in hočeta v London. Prideta na letališče, sedeta na letalo. Zdaj si bova pa ogledala London, rečeta. Letalo pa pristane v Amsterdamu.«

»Mami, to je pa zate, je rekel.«

»Vsi ti naši ljudje želijo ljubezni. Kakor vsi drugi.«

»Moj otrok ne bo zdravnik ali pa direktor, je pa človek.«

»Enkrat regrat, drugič marjetice. Mami, to je pa zate, je rekel.«

»Saj ne bom napisal, zakaj ni dvignil roke, je pozdravil Hitlerja? Ni. To je važno, drugo so malenkosti. Bralci hočejo navdihujočo zgodbo, ljudje potrebujejo junake, ne pa resnice.«

»Malo je počakala, da je telefon zabrnel in so začeli prihajati prvi všečki. Nato je enega za drugim izpraznila oba kozarca šampanjca in začela pospravljati. Prepičila je balone, pometla bleščice in vrgla torto v koš za smeti, da je beli labod elegantno zdrsnil z njenega vrha in si zlomil vrat.«

»Iztegnil sem dlan in se narahlo dotaknil njenega kožuha. Bila je topla in mehka. Ne moreš umreti brez imena, sem pomislil. Greta, srna Greta. To se mi je zdelo lepo ime za srno. Počasi sem jo božal in ji nežno šepetal zloge brez pomena, kakor da bi poskušal uspavati otroka.«

»Kratka zgodba nastaja iz nelagodja in potrebe po soočanju z delčkom tistega, česar ne želimo videti ali vedeti.«

»Saj ne bom napisal, zakaj ni dvignil roke, je pozdravil Hitlerja? Ni. To je važno, drugo so malenkosti. Bralci hočejo navdihujočo zgodbo, ljudje potrebujejo junake, ne pa resnice.«

»Malo je počakala, da je telefon zabrnel in so začeli prihajati prvi všečki. Nato je enega za drugim izpraznila oba kozarca šampanjca in začela pospravljati. Prepičila je balone, pometla bleščice in vrgla torto v koš za smeti, da je beli labod elegantno zdrsnil z njenega vrha in si zlomil vrat.«

»Iztegnil sem dlan in se narahlo dotaknil njenega kožuha. Bila je topla in mehka. Ne moreš umreti brez imena, sem pomislil. Greta, srna Greta. To se mi je zdelo lepo ime za srno. Počasi sem jo božal in ji nežno šepetal zloge brez pomena, kakor da bi poskušal uspavati otroka.«

»Kratka zgodba nastaja iz nelagodja in potrebe po soočanju z delčkom tistega, česar ne želimo videti ali vedeti.«

»To so posebni spomini na teletekst, ki jih novodobni mediji ne morejo preseči.«

»Kljub vsem novim tehnologijam še vedno pritisnem 500.«

»Teletekst je za normalno življenje povsem dovolj. Vse informacije, ki jih človek potrebuje, na enem mestu.«

»Teletekst uporabljam že vseh 40 let od njegovega nastanka.«