Omemba: Jani Kovačič

»obstaja rahla zmeda. Še pred kratkim smo tudi sami mislili, da smo začeli že leta 1979, vendar smo nato medsebojno malo časovno uskladili dogodke iz preteklosti. Tako smo ugotovili, da je 1980 prava letnica nastanka Kuzl, leta 1982 pa je že nastopil konec tega našega benda.«

»Pred nami je v osnovi film o začetku 80. let in mestu Idrija, ki je takratni jugoslovanski pank sceni dalo vsaj dva močna benda, Kuzle in Šund.«

»vprašanje, ali lahko punk obravnavamo zgolj kot glasbo, ali pa je pank določene vrste sociološki fenomen, ki je tako ali drugače posegal in posegel na nivo političnega.«

»Mislim, da bi si Jani Kovačič zaslužil Prešernovo nagrado. Brez njega bi bil ta slovenski kulturni prostor bistveno bolj prazen, dolgočasen in tudi po malem bolj neveden.«

»Jani je zagotovo podedoval določene predispozicije po družini...«

»Jani Kovačič je nedvomno fenomen po svoji izvirnosti, po tem, da se niti najmanj ne trudi, da bi bil všečen, in da osvaja srca s svojo pristnostjo.«

»Zdi se, da mu malo manjka spoliranosti ali pa perfekcije, da bi bile stvari 'popeglane', kot mi temu rečemo...«

»Sebe kot ustvarjalec ni v vseh teh letih nikoli reproduciral, vsaj jaz tega nisem opazila...«

»Prvi je najbolj očiten, to je ta njegova družbenokritična nota...«

»Mislim, da vsako obdobje prinaša svoj pogled...«

»Izkušenejši zagotovo, nekaterih neumnosti človek ne počne več...«

»Bodo slej kot prej politične stranke morale slišati 'glas ljudstva' in ga upoštevati.«

»Volitve so nujne, naslednje volitve morajo podreti vse rekorde!«

»Bodo protestniki verjetno dosegli 100 petkov, če bo šlo tako naprej.«

»Čas je za drugačno politiko, ki ne bo sporočala, da so davki glupi.«

»Mi organiziramo čuvajsko službo zaradi teh obiskovalcev, saj se nekateri pač ne držijo reda in posegajo v rastišče.«

»Pred desetimi leti jih je bilo še okoli 300. Predlani, ko sem jih štel, jih je bilo že 50, zdajle mislim, da jih bo približno 35, 30.«

»Jo skušamo ohraniti, če nam je ne bo uspelo razširiti, da se vsaj ohrani v takem številu, kot se vsako leto pojavlja.«

»Ženske vedo, kaj hočejo«

»A vsega ne smemo povedati – naj ostane kaj tudi za prisluh. Končamo veselo, s Kozjo in refrenom: Ženska dela, kar jo veseli«

»Torej tokrat Karantenske pesmi.«