»Jedrsko orožje je stvar prestiža. In Kitajska se z njim absolutno želi kosati tako z ZDA kot Rusijo. Je pomembno, ali ima sto ali petsto jedrskih konic? Več kot dovolj, da lahko uniči svet in človeštvo.«
»Strah in negotovost pestita družbo, tudi japonsko, krepi se nestrpnost, kažejo se obrisi 30. let preteklega stoletja. Japonski pacifizem je mrtev, in zdi se, da dejansko živimo v času pred vojno, in ne po vojni.«
»Svet se izgublja v spirali neustavljive jedrske tekme. Najmanj devet držav ima jedrsko orožje; največ Rusija, nato ZDA, daleč za njima je Kitajska. A azijska velesila se pospešeno oborožuje in povzroča nelagodje sosednjim državam. Še bolj nepredvidljiva je Severna Koreja.«
»Ogenj, ki gori v Hirošimi, bo ugasnil šele, ko bomo živeli v svetu brez jedrskega orožja. A ta svet je le ideal. Živimo namreč v času neustavljive jedrske tekme, vsako leto je na svetu več smrtonosnih bomb, toliko, da lahko uničijo ves svet, vse človeštvo.«
»Popolnoma sem zgrožena in šokirana nad nasiljem, vendar sem zgrožena tudi nad narativom, saj je mogoče in je treba stati ob strani Palestincem in Izraelcem, brez zatekanja k etičnemu relativizmu, selektivnemu ogorčenju ali pozivom k nasilju.«
»Tukaj sem bila pred nekaj časa, ko so reševalci izpod ruševin skušali izvleči še zadnja trupla. Mesto zdaj sameva, ljudje se nimajo kam vrniti.«
»Ali se vojna dejansko znova vrača v prestolnico ali pa se bo premaknila proti vzhodu države, kjer s strahom pričakujejo to veliko napovedano rusko ofenzivo.«
»Zmagujemo. Številni ruski okupatorji se predajajo, zapuščajo opremo in bežijo domov k svojim materam, ženam, otrokom. Za ruske vojake je najboljše, da odložijo orožje in gredo domov.«