Omemba: Leonida Zalokar

»K nam jih dajo, ker jih nimajo kam drugam dati. Ti otroci so socialni problem in nimajo prav nobenih čustvenih ali vedenjskih motenj.«

»Živimo v času, ko narcistični starši vzgajajo narcistične otroke.«

»Ta isti mladoletnik je v zavod napoten od sodišča, ko pa se skuša doseči opustitev odvisnosti, lahko kadar koli prekine program zdravljenja.«

»Treba je vzpostaviti sistem, da se je starš dolžen odzvati in v terapevtskem procesu sodelovati, sicer je on odgovoren.«

»So pa nekateri prišli prestrašeni v šolo. Otroci to velikokrat ubesedijo, kot da so se samo hecali.«

»Naredili bomo pa vse, da se bo lahko otrok opolnomočen vrnil naslednje leto v šolske klopi. Tudi starši ne bodo ostali sami.«

»Na drugi strani pa imamo starše, ki so hiperprotekcijski, popolnoma nekritični. /.../ Bojim se, da je to samo vrh ledene gore.«

»Starši, katerih otrok je v šoli ali v vrtcu neobvladljiv, so se dolžni odzvati vabilu, sprejeti vabilo in tako naprej. Ne pa, da mi čakamo na njihovo motivacijo, ali bodo pripravljeni sodelovati ali ne.«

»Je nekaj hudo narobe, ko dobimo 15-, 16-, 17-letnike v zavod, ki so popolnoma neobvladljivi. Na koncu imamo plejado mladih z osebnostnimi motnjami oziroma razvijajočimi se osebnostnimi motnjami.«

»Teh otrok si nihče ne upa zaustaviti zaradi prevladujoče doktrine in ideologije, ki v bistvu proizvaja patologijo, osebnostne motnje, psihopatijo, če hočete.«

»Že vrsto let opozarjamo pristojno ministrstvo na stanje na terenu. Vedno več je otrok, ki imajo težave v duševnem zdravju, pa čakajo na obravnavo tudi leto dni.«

»Dober kazalnik je, kako se človek odzove na kritiko, kako se odzove, ko njegova potreba ni zadovoljena. Če je njegova reakcija pretirana ali otročja, lahko tudi jezna, agresivna, takrat moramo zastriči z ušesi.«

»Študij, ki bi potrjevale, da je tega vedno več, nimamo. Se pa o tem čedalje več govori, in bolj ko to poznamo, več tega opazimo.«

»Strokovnjak ima lahko takega človeka pred seboj, pa motnje ne bo prepoznal.«

»To ni običajna praksa, v tem primeru bi zagotovo lahko govorili o strokovni napaki. Od l. 2008 naprej imamo ničelno toleranco do nasilja, zato take primere ne napotujemo na skupinske terapije ali partnerske obravnave. Povzročitelj mora pred tem vedno izpolniti določene pogoje – da prizna, obžaluje in se opraviči.«

»Prav diagnosticirano antisocialno motnjo ne, motnje vedenja in osebnosti oziroma ravnanja, ki se kažejo kot odstopanja od pričakovanih družbenih ravnanj, to pa zagotovo.«

»Otroka je treba uokviriti, mu postaviti meje. S poveličevanjem individualizma in permisivne vzgoje smo vzgojili mlade, ki so prazni, brez kančka frustracijske tolerance, ki se ne znajo potruditi, ki ne znajo počakati.«

»Igrati igro sociopata pomeni, da boš tudi sam nastradal, če pa ne igraš igre, bo ta oseba ostala sama in morda prišla do uvida.«

»Mi strokovnjaki vstopimo v zgodbo zelo pozno, ko je komaj še kaj mogoče popraviti. Zato se mora vsak zavedati, da so določena vedenja nedopustna.«

»Največji krivec trenutnega stanja na področju duševnega zdravja otrok je ministrstvo za zdravje. A ste že slišali za kraj, kjer otroci ne bi imeli šole, ker ni pedagoškega kadra?«

»Po začetku epidemije lani spomladi smo začeli opažati, da je bistveno manj napotitev h kliničnim psihologom. Po eni strani zato, ker je bilo težko priti do pediatrov, da bi napisali napotnico, po drugi pa zato, ker so se otroci šolali doma in so bile šolske težave manj opazne. Starši so nam velikokrat tudi rekli, da nas nočejo obremenjevati.«

»Strokovnjaki smo postavljeni pred situacijo, ko nikakor ne moremo zadovoljiti potreb po pomoči, hkrati pa zelo težko sledimo strokovnim standardom v celoti – ker je ljudi, ki potrebujejo pomoč, preprosto preveč.«

»Pri otrocih torej narašča diagnosticiranje vse več duševnih motenj.«

»Deklarirane pedagoške metode pri teh otrocih ne delujejo, v bistvu so zanje celo škodljive.«

»Vlada ne odreagira na nobene sodbe, opozorila iz Evropske unije se preslišijo, ker da niso dobro prebrali naših odločb, pred našimi očmi se vse ruši, a od nas se pričakuje, da bomo otrokom privzgajali red, pravila, norme in vrednote.«

»Desetletja opažamo izrazit porast različnih duševnih motenj pri otrocih in mladostnikih.«

»Zelo težko je namreč uveljavljati norme, vrednote, moralo, poštenje, ustrezno komunikacijo, če pri najvišjih predstavnikih oblasti spremljamo vedenje, ki se ga sramujemo.«

»Za izpolnjevanje poslanstva vzgajanja najranljivejše populacije otrok in mladostnikov, da bi bili pripravljeni na samostojno, samozavestno in odgovorno življenje.«