»Sem izjemno počaščena, da sem lahko sodelovala pri tretji ediciji Velveta, saj menim, da je ilustracija premalokrat izkoriščena kot medij sporočanja tabuiziranih vsebin. Zame je bila tudi priložnost za premislek o tovrstnih tematikah, s katerimi se navsezadnje srečujemo vsak dan, kot posamezniki v svoji intimi in kot del neke družbe. V tem smislu tudi dela, ki jih razstavljam na tretji ediciji Velveta, razkrivajo intimo opazovalke na lastno telo, ki se znajde v naivnih, (ne)erotičnih prizorih.«
»Največja razlika v primerjavi s prejšnjima edicijama je, da smo se letos tematsko omejili. Tema tokratne razstave je odnos do telesa, ki zajema pogled na različne spolne identitete, staranje telesa oziroma mlada telesa, pomanjkljivosti, družbena percepcija, naš vizualni komentar na to temo. Tokrat smo vključili tudi znanstveno ilustracijo, kot so posegi v telesa in bolezni.«
»Vedno se lahko prenovimo, ampak drevesa in kozlički bodo ostali in počakali na nove stvari.«
»Če mene vprašate, je cel film metafora. To ni neki določen svet. Obožujem prenesene pomene in rada kodiram stvari, ravno za to, da si ljudje lahko videno različno interpretirajo in si sami ustvarijo neko poanto.«