Omemba: Peter Štumpf

»Dokler na primer škof Štumpf ne vzame v posest nove, koprske škofije, stara ni izpraznjena.«

»Zaželel mu je, da bi v prihodnje krepil krščansko skupnost ter razvijal 'lepe odnose med različnimi verstvi in kulturami, ki že stoletja zaznamujejo in bivajo na ozemlju današnje koprske škofije'.«

»Sprejmi, prosim, moje iskreno voščilo in zagotovilo, da ostanemo povezani v bratski molitvi.«

»Vsako dejanje, s katerim namerno končamo svoje življenje ali življenje drugega, je tako z etičnega kot verskega vidika nedopustno, uvajanje možnosti samomora s pomočjo pa pomeni družbeno odpoved skrbi za najbolj ranljive.«

»Vsakega človeka spremlja strah pred trpljenjem, posebej ob koncu življenja. Vendar odgovor na ta strah ali na trpljenje bolnih in ostarelih ne more biti uvajanje možnosti samomora, temveč krščansko razumevanje, da je človeško življenje nedotakljiv Božji dar, pospeševanje družbene solidarnosti ter hitrejši razvoj paliativne medicine.«

»Pomembno je, da najprej naredimo vse, kar je mogoče, da smo tistim, ki se poslavljajo od življenja, blizu in da ohranjamo njihovo dostojanstvo.«

»Kar je škof Štumpf zapisal, torej da gre za boj med življenjem in smrtjo, je dejstvo. Mislim, da se vsak škof s tem strinja.«

»Koliko klicev se je v teh dnevih in nočeh dvigalo k nebu, koliko prošenj je slišal Bog, pa tudi kletev in besed obupa.«

»Bog gleda na človeka z usmiljenjem in ljubeznijo. Zato so za Boga vsa življenja rodovitna in se vsakega veseli.«

»Naša pomoč bližnjemu je izraz naše vere in dejanje ljubezni do bližnjega.«

»Samo vera, ljubezen in upanje, ki so srce krščanskega oznanila, odpirajo novo možnost tam, kjer človeško gledano ne moremo pričakovati ničesar več.«

»Naš skupni Bog je Bog miru, ni Bog nemira, ampak miru, in vsi drug drugemu v območju svoje vere privoščimo ta mir. Če drug drugemu miru ne privoščimo, potem nismo verniki, ampak fanatiki. To je večkrat dal jasno vedeti tudi papež.«

»Takole bom rekel: ni nemogoče. Glede na to, da je njemu ta tema zelo ljuba, tako mir kot sodelovanje s predstavniki drugih verstev, ni nemogoče.«

»Odziv v Kopru je izjemen tako med ljudmi kot med predstavniki ver. Vsi s takim veseljem in navdušenjem sprašujejo, kaj bomo lahko naredili. Ozračje je prav presenetljivo lepo.«

»Smo na poti vere in želimo graditi mir.«

»Letos, ko v bližini na vzhodu Evrope doživljamo ogrožanje miru, je temu pridružena še prošnja za mir.«

»Naša srca napolnjujeta veselje in hvaležnost, da smo lahko v Beltincih Slovenci, Hrvati in Madžari skupaj praznovali in molili.«

»Vse, kar se zgodi v Cerkvi, se mora zgoditi z mladimi.«

»Cerkev ne more oznanjati Kristusa brez mladih. Ne more obhajati zakramentov brez mladih.«

»Ne more delati dobrih del brez mladih in ne more moliti, peti, se veseli in častiti Boga brez mladih.«

»Mladi znate biti dobri sosedje in prijatelji. Nam, starejšim, to gre nekoliko težje od rok.«

»Prosim vas, da nas opominjate, naj se ne obnašamo kot otroci, ki se večkrat skregajo za igrače v peskovniku.«

»V novem letu želimo več medsebojne povezanosti; da bi iskali to, kar nas povezuje in nam prinaša skupno dobro.«

»Zaradi njegovega usmiljenja smo vsi vredni, da živimo: rojeni in še nerojeni, zdravi in bolni, mogočni in šibki, pogumni in plahi, verni in neverni, pa tudi miroljubni in nemirni.«

»Usmiljenje deteta v jaslicah odpravlja razlike med nami in nas napolnjuje s spoznanjem o Bogu.«

»To nas nagiba k spremembam – ne v grožnjah in nasilju, temveč v pravičnosti in medsebojni ljubezni.«

»Vsem prebivalcem Slovenije, zamejcem in izseljencem, bratom in sestram v Evangeličanski in Pravoslavni cerkvi ter tudi pripadnikom drugih ver, še posebej pa bolnim in trpečim, brezdomcem in brezpravnim, prestrašenim in jokajočim.«

»Ta sad je še danes živ, Prekmurje je znano po ekumenizmu, in to tradicijo bi radi ohranili, zato smo ravno v tem predbožičnem času, ki je tudi praznik miru in spoštovanja, obudili tradicijo in tako pokazali, da se spoštujemo, živimo v miru, pa tudi, da želimo to tradicijo nadaljevati.«

»Sodelujemo tudi z bolnišnico, katere direktor je tudi voditelj binkoštne skupnosti v Sloveniji in je danes na fronti boja s covidom-19 in epidemijo skupaj z ekipo. Hvaležen sem vsem vernikom, da so molili za to ekipo, da je dobro delala, in še zdaj molimo.«

»Z današnjo simboliko, ne samo z obujanjem zgledov iz preteklosti, ampak predvsem s sporočilom, da je potrebno razumevanje drug drugega, želimo preseči razdvojenosti, ki nas spremljajo, in tudi z osebnimi dejanji postaviti drugačne temelje, temelje povezovanja. Želimo sporočiti, da si želimo v prazniku najti mir in veselje v pravih vrednotah, ki nam jih vsem krščanska vera narekuje in daje.«