Omemba: Quentin Tarantino

»Sram nas je, da iščemo pomoč pri vas, ameriškem režiserju, a lokalni oblastniki nam niso pustili izbire.«

»Zakaj pa ne?«

»Veselim se snemanja tega projekta, saj bo res zabavno. Želim ga posneti v slogu špageti vesterna, kjer vsi govorijo drug jezik.«

»Film mi pomeni vse.«

»Skladatelj se mu je nato javil naslednji dan in mu ponudil tri različice omenjene teme, poleg pa še neuporabljene skladbe, ki jih je napisal za grozljivko Johna Carpenterja Stvor iz leta 1982.«

»Kupil sem Visto na Sunsetu.«

»Najverjetneje bomo odprli okoli božiča. Naj še enkrat povem, da bodo na ogled le filmi. Ne gre za oživljanje nekdanje scene. Vrteli bomo nove filme. Ne bo kot New Beverly, ki ima svojo vibracijo.«

»V mojem življenju je obstajal trenutek, ko sem pogledal kateri koli italijanski film. In najboljša leta v svoji karieri sem preživel, ustvarjajoč svoje različice teh filmov. Iz teh razlogov je prejetje nagrade za življenjsko delo na filmskem festivalu v Rimu fantastično!«

»Fantastico!«

»Se z njo poklanja njemu ljubemu, a pogosto marginaliziranemu literarnemu podžanru romanov, ki nastajajo po filmski predlogi.«

»Navdušen sem, da bom protagoniste iz filma 'spoznal' še v literarni obliki.«

»Obenem izvrsten, smešen in brutalen.«

»Vse, kar potrebujem, je pet mesecev miru.«

»Eden od velikih oboževalcev Stvora je na primer Tarantino, ki mu je namenil svojevrstno posvetilo v svojem osmem celovečercu z naslovom Podlih osem.«

»Ker te omejitve maestru niso bile dovolj, si je veliki tehnični inovator postavil še eno: cel film je posnet v na videz neprekinjenem kadru.«

»Rešitev najdejo v povezovanju in sočutju in sodelovanju. Bodi dovolj.«

»V 70. letih so bile filmske romanizacije prve knjige za odrasle, ob katerih sem odraščal.«

»Kot ljubitelj romanizacije filmov s ponosom najavljam Bilo je nekoč v Hollywoodu kot svoj prispevek k temu pogosto marginaliziranemu, a oboževanemu literarnemu podžanru.«

»Literarni talent Quentina Tarantina je očiten že od njegovih prvih scenarijev, toda videti, kako spretno obdaruje svoje like z življenjem na knjižnih straneh in kako nenehno preseneča bralca ‒ tudi tistega, ki film pozna na pamet ‒ pomeni videti mojstrskega pripovedovalca, ki bo preizkusil novo obliko in jo naredil za svojo.«

»Prinesi cvikcange, predolgo sem že tu notri.«

»Upiraš se mi, ker si tako prepričan. Upiraš se mi, ker predstavljaš svoje življenje kot je**no propagandno brošuro.«

»Brcaj me pod mizo, kolikor želiš. Ne bom utihnila.«

»Dobro jutro, dobro jutro. Posilil si me v isti postelji, v kateri je bila rojena tvoja hči.«

»Nočem te prizadeti, ampak še bolj nočem prizadeti sebe. Oprosti.«

»Še ena ženska, ki je ne bom dosegla.«

»Mislim, da sem prišel do konca poti, kar se tiče filma.«

»Na neki čuden način se mi zdi, da je Bilo je nekoč ... v Hollywoodu moj zadnji film. Torej, nekako sem se odrekel pritisku, da bi dal nekakšno zadnjo veliko voilà izjavo.«

»Pišem roman o veteranu druge svetovne vojne, ki se zaljubi v kino.«

»Film Bilo je nekoč ... v Hollywoodu je osvojil nagrado večera.«

»Podeljevalcem se je zahvalil za vegetarijanski meni prireditve.«