Omemba: Radko Polič

»Ampak sanjaš počasi, ker slišiš pesem.«

»Če bi začel na tem koncu razstave, pridemo v temo, če pa tu končamo, pa pomenijo vrata vstop v svetlobo, v rojstvo, nov dan in novo življenje.«

»Specifično je ista beseda kot kolosalno. / Najboljše, da zamižiš, da ne pride v oči.«

»Verjel je v to, kar delam, pravzaprav še bolj kot jaz, ki sem vedno polna dvomov.«

»Meni se je zdelo premalo erotike. Preveč sta bila fina, glede na to, kaj se jima je zgodilo, kje sta, ker vesta, kje tičita, da ne bosta šla ne naprej in ne nazaj, in se mi zdi, da bi bil (Vinko Möderndorfer, op. n.) lahko bolj ekspliciten.«

»Vinko Moderndorfer je tukaj pisal zelo v rokavicah.«

»Meni je bilo pa všeč to, da je avtor šel v poetično noto, ker če bi bilo bolj konkretno, bi bila vidva preveč zemeljska, vidva pa nista zemeljska. Zato se mi zdi dobro, da je vse ostalo v rahlo privzdihnjenem, oddaljenem občutku.«

»Že zdaj pa se je mogoče v dogajanje Leninovega parka potopiti z zvočno knjigo, ki jo interpretira Saša Tabaković.«

»'Vse dobro na poti, Dušan, zajahal si čas in tvoja duša leti skozi nekončnost prostora.'«

»Dušanova Duša ostaja, pluje po naši stvarnosti, spominih, preteklosti, pa tudi prihodnosti, ker jo je nemogoče izpustiti, pozabiti v vsem tem, kar je ta prečudoviti človek ustvaril v času svojega časa na Zemlji.«

»Za njim je govoril igralec Bogdan Diklić – Dik. 'Kadar koli sem se udobno namestil v naročje igre, si prišel ti – na srečo. Nevsiljivo, a nepogrešljivo si me obdaroval z razpletanjem klobčiča mojih igralskih zablod.'«

»Ivo Svetina je popeljal v konec 60. let, 'ko smo bili Pupilčki tvoje pleme', in od tam v 80. leta, ko se je pri Jovanoviću učil, kaj je gledališče in kaj je novo gledališče, ki si ga je zamislil v Mladinskem gledališču.«

»Veš kaj, poba, tebe ima pa kamera rada!«