»Finančne potrebe so velike – po ocenah okvirne konvencije bi države v razvoju za podnebne ukrepe do leta 2030 potrebovale 5,8 bilijona evrov.«
»To ni le stvar izbire. Če to mejo presežemo, bomo ostali brez ledenikov. To pomeni, da se bo gladina oceanov zvišala za deset metrov. Obalna mesta bodo poplavljena, preseliti se bo moralo na milijone ljudi. Ostali bomo brez koralnih grebenov. In če to mejo presežemo, bodo čez manj kot 50 let območja, na katerih živita dve milijardi ljudi, tako vroča, da tam ne bo več mogoče živeti.«
»Uspeh bi bil, da bi se dogovorili o odpravi subvencij z jasno časovnico, na drugi strani pa tudi za financiranje iz tega naslova ne samo za države znotraj EU, ampak tudi za ostale. To bi bil zelo velik uspeh poleg tega, da smo danes dosegli dogovor glede sedeža naslednje konference.«
»Z vidika EU si vsekakor prizadevamo, da smo čim bolj jasni, glasni in da se čim več pogovarjamo z drugimi ter v bistvu predajamo sporočilo glede fosilnih goriv in pomembnosti dogovora na tem področju.«
»Ta rezultat nas pelje naprej. Po desetletju dolgi razpravi o kritju izgub in škode smo določili, kako naprej – kako bomo naslovili učinke na skupnosti, katerih življenje so uničile najhujše posledice podnebnih sprememb.«
»Sklad za kritje izgub in škode je nujen – ni pa odgovor, ko podnebne spremembe izbrišejo majhno otoško državo z zemljevida ali ko spremenijo celotno afriško državo v puščavo.«
»To, kar imamo pred seboj, ni zadosten korak za človeštvo in planet. Ne prinaša dovolj dodatnega truda glavnih proizvajalk emisij za pospešitev zmanjšanja izpustov.«
»Sporazum COP27 morda ne izpolnjuje ambicij Francije in EU-ja, vendar ohranja najpomembnejšo stvar: poudarja cilj omejitve globalnega segrevanja na 1,5 stopinje Celzija in poziva države, naj si od leta 2023 še dodatno prizadevajo.«
»Več kot frustrirajoče je, da je blokada nekaterih velikih onesnaževalcev in držav proizvajalk nafte preprečila že zdavnaj potrebne korake za zmanjšanje in postopno opuščanje fosilnih goriv.«
»V Parizu je bilo dogovorjeno, kaj je treba storiti, v Glasgowu, kako je treba to storiti, v Šarm el Šejku pa je na vrsti uresničevanje stvari – od besed k dejanjem.«
»Varčevanje z energijo in krepitev obnovljivih virov sta bistvenega pomena tako za obravnavo energetske krize kot za dosego podnebne nevtralnosti.«