»ker predstavlja opustošeno naravno okolje. Predstava postavlja človeško telo v prihodnost in med drugim govori tudi o tem, da če bomo nadaljevali z brezkompromisnim in neomejenim izkoriščanjem naravnih virov, se nam lahko zgodi življenje v zelo podobnem okolju kot je kamnolom.«
»predstava v samem svojem izhodišču in bistvu od samega začetka želela opozoriti natanko na to, za kar si prizadevajo tudi naši kritiki: za spoštovanje vseh žrtev uničevanja narave in ljudi - in za umetniško oblikovano sporočilo, da tega ne ljudem ne naravi ne smemo početi, če hočemo preživeti.«
»V regiji, ki je doživela grozote 20. stoletja, si prizadevamo ustvariti nekaj novega: novo mesto, nove umetniške izraze, nove prostore svobode in nove oblike solidarnosti. Preprosto, nova obzorja za prihodnost.«
»Govorili bodo o vojni in miru, o tem, kako je mogoče po katastrofah ustvariti nekaj novega, o tem, kako so ljudje ob meji tihotapili vse mogoče ter o tem, da je za preživetje planeta nujno misliti in delovati zeleno.«
»Zdi se mi, da je slovenski gledališki prostor razdeljen. Ko delaš hibridne predstave, kot je bila Posvetitev pomladi, (ugotoviš, da je) te predstave težko umestiti.«
»Celo kariero imava dilemo. Odvisna sva od tega dela, tudi psihično, skozi ustvarjanje procesirava svet okoli sebe, iščeva življenjsko ravnovesje, sva zelo odvisna od tega, po drugi strani imava koncept, nastopanje, kar nama ni najbolj blizu.«