»Te stvari prerastejo v legende. Potem več ne veš, ali je bilo res ali ni bilo res. Prvič, to je daleč nazaj, drugič, to so tista leta, ki so evforična, ko že tako ali tako ne veš, kaj je res, pa kaj ni res.«
»Moj prijatelj Blaž, 1951–2025. Predsednik Splošne raziskovalne družbe, vulkanolog, pesnik, pisatelj, častni občan Škofje Loke, tekač na srednje proge, novinar Mladine, avtor Tropske melanholije, legenda, ko je bil še živ. In še vedno legenda. Blaž Ogorevc, na svidenje.«
»Moj prijatelj Blaž, 1951–2025. Predsednik Splošne raziskovalne družbe, vulkanolog, pesnik, pisatelj, častni občan Škofje Loke, tekač na srednje proge, novinar Mladine, avtor Tropske melanholije, legenda, ko je bil še živ. In še vedno legenda. Blaž Ogorevc, na svidenje.«
»Najbolj sem hvaležen soprogi, ki je Prekmurka. Lahko si mislite, kakšna je bila sprva moja slovenščina. Niti Slovenci me niso razumeli. Moj veliki mentor in učitelj slovenščine je bil Đuro. Nisem imel najzglednejšega učitelja, vendar sem se naučil.«
»V mir in tišino nedeljskega popoldneva je boleče zarezala vest, da si odšel. Ne samo do Kopra, kamor si se tako zelo rad z naših vaj in koncertov vračal domov in ne samo do hrvaškega morja, kjer so bile tvoje korenine in kjer si iskal svoj mir ... odšel si za vedno. Tvoje roke ne bodo več izvabljale divjih ritmov iz tvoje bugarie ... za vedno je utihnil tvoj prodoren glas, ki je polnil dvorane ... ne moremo še povsem dojeti. Še manj razumeti. Kjerkoli že zdaj si, ostajaš v naših srcih. Z nami. Tvoje veliko srce, baro ilo ... te je izdalo ...«
»To so bili drugi časi. Že tega, da smo lahko ustvarjali glasbo in da smo jo lahko tudi posneli ter da se je to potem vrtelo po radiu in da je izšla še plošča, smo bili blazno veseli. Nikoli pa si nismo mislili, da bo to enkrat tak hit.«