Zdaj govori dramatičarka

»Ko na vprašanja, kaj trenutno počnem, pojasnjujem, da se ukvarjam z življenjem in delom Zofke Kveder, v odgovor velikokrat dobim nazaj vprašanje – a je to tista slikarka? Ne, razlagam. To ni tista slikarka. To je tista pisateljica.«

»Vse te prvoborke še čakajo na svoja znamenja, svoje biografije. Leto Zofke Kveder mi pomeni več kot le usmerjanje žarometov na Zofko, pomeni mi tudi nadvse pomemben korak na poti širšega prepoznavanja in afirmacije tudi njenih po krivici prezrtih sodobnic in predhodnic.«

»Ko na vprašanja, kaj trenutno počnem, pojasnjujem, da se ukvarjam z življenjem in delom Zofke Kveder, v odgovor velikokrat dobim nazaj vprašanje – a je to tista slikarka? Ne, razlagam. To ni tista slikarka. To je tista pisateljica.«

»Vse te prvoborke še čakajo na svoja znamenja, svoje biografije. Leto Zofke Kveder mi pomeni več kot le usmerjanje žarometov na Zofko, pomeni mi tudi nadvse pomemben korak na poti širšega prepoznavanja in afirmacije tudi njenih po krivici prezrtih sodobnic in predhodnic.«

»Predstavljam si, da bo beseda popolnoma izostala ali pa bo silno okrnjena.«

»Predstavi bo za izhodišče služilo dramsko besedilo z naslovom Ni to to, ki v Sloveniji še ni bilo uprizorjeno.«

»Tema me je zelo spremenila, se me močno dotaknila. Pri tem delu je bilo veliko raziskovanja, saj se mi zdi, da je raziskovalno delo najpomembnejše. Kako smo potem to spravili v formo, je najmanjši del tega procesa.«

»Simona Semenič je celostna gledališka ustvarjalka, vrhunska dramatičarka in performerka, pedagoginja in producentka, ki s svojim drznim in inovativnim pristopom spreminja sodobno dramsko in gledališko krajino.«

»Ustaviti in pogledati okoli sebe, dokler je še kaj živega videti.«

»Ustaviti se je treba in pogledati okoli sebe, dokler je še kaj živega videti.«

»Vztrajam, ker vem, da bo gledališče vztrajalo.«

»Igra spaja in razdvaja dva časa Ajdovščine.«

»Najbolj sem se bala, da bi bilo to medsebojno obračunavanje z zmerljivkami samo o neizživetih sanjah.«

»Moram reči, da sem od te teme kar prestrašena, zdi se mi, da bi lahko bilo vsaj 1.000 tekstov, vsak odnos je drugačen.«

»Ko sem začela raziskovati, ko sem videla to besedilo in anonimne komentarje pod njim, sem vedela, da hočem napisati dramo o tem.«

»Zdaj, po toliko letih, se mi zdi medijska slika še veliko bolj nora.«

»Besedilo igre pravzaprav odziv na to situacijo.«

»Imeli smo primer, da so odšli učenci osnovne šole manjšega kraja na petdnevno ekskurzijo. Nekaj časa po njihovi vrnitvi se je izkazalo, da se je sedem učenk z ekskurzije vrnilo nosečih.«

»Lik strica Matiča je pred nami zgolj običajen moški, ne pa pošast.«

»Tri igre za punce tematizirajo žensko vprašanje in vprašanje spola.«

»V njih z različnimi narativnostmi opredeljuje različne lege ženske, njen zgodovinski in sedanji družbeni položaj, njeno vlogo v patriarhalnem in 'postpatriarhalnem' času, zlorabe, zatiranje, podrejanje, a tudi njeno osvoboditev in razbremenitev.«

»Tega nismo zmožni niti v družini ob smrti mame.«

»So vzroki notranji, v nas, posameznikih, ali je vzrok zunanji, v sistemu?«

»Kaj se zgodi, če naenkrat ne moremo več zaupati lastnim občutkom?«

»So vzroki notranji, v nas, posameznikih, ali je vzrok zunanji, v sistemu? Je sistem ta, ki nas prepričuje, da smo bolni? So ljubezen kemični procesi v nas? Kaj se zgodi, če naenkrat ne moremo več zaupati lastnim občutkom?«