Tema: Medvrstniško nasilje

»Občani vsakršno nasilje prijavljajo, in zagotovil, da se policija odzove v vseh primerih.«

»Opažamo, da je največ primerov nasilja v šolah in njihovi okolici.«

»Lani je podala sedem kazenskih ovadb zaradi zanemarjanja mladoletne osebe in surovega ravnanja zaradi neobiskovanja šole in drugih oblik zanemarjenja.«

»Šlo naj bi predvsem za učence osmih in devetih razredov.«

»Te stvari so v pristojnosti več institucij in predvsem staršev.«

»Če želimo imeti bolj varno občinsko okolje, je seveda treba z vsemi institucijami dobro sodelovati.«

»Naša vloga je, da šole opolnomočimo, kaj so njihove dolžnosti in možni ukrepi.«

»Pomembno je, da se čim več pogovarjamo, da učenci delijo z drugimi nestrinjanje, ko opazijo medvrstniško nasilje, in se znajo postaviti na stran žrtve. Da so zaščitniki in ne da oni rešujejo težave, temveč da znajo poiskati pomoč.«

»To so lahko učenci, ki so pri učiteljih zelo priljubljeni, na zunaj ne kažejo znakov nasilništva. Ti vodje imajo pomočnike, po navadi kake tri dobre prijatelje, ki jim stojijo ob strani, se dobro počutijo v njihovi družbi.«

»Če imamo vsaj enega, ki se postavi na stran žrtev, zaščitnika, potem ta hierarhija razpade, ni več smešna, ni več dinamike, da bi kdo plezal po hierarhiji navzgor in pridobival moč. In če se jih na stran žrtve postavi še več, nasilja ni več.«

»Strah, kaj se mi bo zgodilo jutri, in osramočenost, da si ne morem pomagati sam.«

»Veliko staršev ima superiorno mnenje. On je čudovit nogometaš, pa v šoli je tak, hvalijo svojega otroka in ga poveličujejo.«

»Bolj kot to, da odhitimo na naslov nasilneža, bi bilo po mnenju gostje primerno, da se pogovorimo s svojim otrokom, obvestimo šolo, skličemo skupni sestanek in da znamo videti še drugo plat.«

»Zakonodaja je takšna, kot je, in verjamem, da imajo zvezane roke. A pri delu se pokaže, da so do 1. ali 2. opomina nasilneža v šoli še obravnavali, do 3. opomina, ki pomeni izključitev, pa se dogodki kar vrstijo in se ne zgodi nič.«

»Tragično pri tem nasilju je, da žrtev pogosto ne ve, kdo je nasilnež, kakšne so razsežnosti njegovega ravnanja, žrtvi pa povzroči veliko bolečin.«

»Izgubil se je občutek varnosti. Tožili so, da jih je strah in da si ne upajo ven, da so jezni in žalostni. Zato smo se odločili, da intervencijsko vstopimo v to šolo in opravimo delavnice najprej prepoznavanja in izražanja čustev. Sledi ponovno uravnavanje čustev, spet želimo vzpostaviti občutek varnosti.«

»Hitreje vzkipijo, niso strpni, niso pripravljeni poslušati nekoga drugega, zaznavamo tudi 'bullying' – ustrahovanje. Šole nas zelo pogosto pokličejo, in sicer zaradi nasilja, depresije, anksioznosti. Zelo veliko je otrok, ki ne želijo več v šolo, kar pomeni, da so vsi v stiski, tudi starši, kar pomeni, da moramo delati celostno, tudi s starši.«

»Bili smo na šolskem hodniku, ko je proti meni, z nožem v roki, hodil sošolec.«

»Mladostniki so v današnjem času dostikrat narcistični, kar pomeni, da imajo neko pomanjkanje empatije.«

»Vsako takšno vedenje je treba proučiti, izvajalcu nasilja pa nastaviti zrcalo njegovega čustvenega stanja.«