»V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije smo prepričani, da sedanja rast cen življenjskih potrebščin znižuje realni dohodek zaposlenih ter vpliva na njihov življenjski standard in možnost vključenosti v družbo. Veča se revščina med zaposlenimi delavci, hkrati pa se veča socialna izključenost. Zlasti med otroki.«
»Upoštevajoč navedeno, predvsem pa upoštevajoč podatke, ki izkazujejo hitro rast cen osnovnih življenjskih potrebščin ter energentov, kar vse bistveno vpliva na realni dohodek zaposlenih (oziroma prihodek gospodinjstev), ki prejemajo minimalno plačo, predlagamo izredno uskladitev minimalne plače najmanj v za 8,2 odstotka (od 1074,43 evra na 1162,53 evra bruto).«
»Minister je pri usklajevanju pri dvigu minimalne plače sledil veljavni zakonodaji, spoštoval je socialni dialog, posvetoval se je s socialnimi partnerji in iskal kompromis, ki bi zadovoljil vse partnerje in potrebe ljudi.«
»Ti pritiski gotovo bodo, predvsem zdaj v predvolilnem času. Gotovo ni osnovna higiena, da imajo zdravniki in medicinske sestre enake plače, hkrati pa priznavamo, da imajo oboji prenizke plače.«
»Višje plače si zaslužijo vsi, ki delajo, zato pozivam k čimprejšnjemu sprejetju predlagane dohodninske zakonodaje. Tudi ta je korak naprej pri blaženju posledic epidemije, ki je bila za marsikoga hud udarec.«
»V ZSSS-ju menimo, da bi moral biti dvig višji tudi zato, ker znesek minimalne plače temelji na izračunanih minimalnih stroških iz leta 2016, v vmesnem obdobju pa je prišlo do njihovega občutnega povečanja. Kljub večkratnim opozorilom z naše strani novega izračuna ni.«
»Pri določanju višine minimalne plače se je nujno zavedati, da minimalna plača ni določena za zaščito gospodarstva, temveč pomeni najnižjo še pravično plačilo za delo, varuje torej najslabše plačane delavce.«
»V OZS-ju smo ves čas za dostojne plače za dostojno delo. Ne ukvarjamo se toliko z minimalno plačo, razumemo pa velika podjetja, za katera dvig minimalne plače za pet ali deset odstotkov pomeni veliko.«
»Največji uspeh predloga Levice, ki je zagotovil dolgoročno rast minimalne plače v skladu z dejanskimi življenjskimi stroški, je uzakonitev formule, s katero se določa, da mora minimalna plača v neto znesku znašati vsaj 20 odstotkov več, kot znašajo minimalni življenjski stroški.«
»Vsi kazalniki, ki jih zakon določa kot relevantne pri uskladitvi zneska minimalne plače, nakazujejo, da bo treba v letu 2022 znesek minimalne plače ustrezno povišati.«
»Upoštevaje okrevanje gospodarstva, podatke o napovedani rasti cen življenjskih potrebščin in druge kazalnike, ki so podlaga za redno uskladitev zneska minimalne plače, in tudi iz razloga trenutno veljavnega prenizkega zneska minimalnih življenjskih stroškov v višini 613,41 evra pozivamo, da se znesek minimalne plače januarja 2022 poviša s 1024,24 na 1133,35 evra oz. za 10,65 odstotka.«
»Ker bo to velika obremenitev za delodajalce, bomo v osmem protikoronskem svežnju prevzeli del bremena na način, da bomo sprejeli ukrep, s katerim bomo najnižjo osnovo za socialne prispevke s sedanjih 60 odstotkov povprečne plače znižali na višino minimalne plače.«
»Ocenjujemo, da bomo s tem prevzeli približno 40 odstotkov tega bremena dviga minimalne plače v 2021, predlagani ukrep bo veljal do konca junija, vlada pa bo lahko ta ukrep s sklepom podaljšala še za dodatnih šest mesecev.«
»Formula, ki je bila sprejeta z zakonom na pobudo Levice, zagotavlja, da mora minimalna plača s 1. januarjem 2021 znašati od 20 do 40 odstotkov več, kot znašajo minimalni življenjski stroški.«
»Če do tega ne bo prišlo, se bojimo, da bo cena zelo visoka; predvsem v obliki povečanega števila brezposelnih in izgube kar nekaj podjetij iz določenih panog. To pomeni, da se bomo morali preprosto ponovno odpovedati panogam, ki smo se jih v zadnjem desetletju trudili znova postaviti na noge.«