»Vsekakor bi ob nadaljnjem dviganju temperature, recimo za tri, štiri stopinje Celzija, v naših krajih bila neurja še bistveno močnejša, kot so zdaj. Z močnejšimi sunki vetra, zlasti močnejšimi nalivi in debelo točo.«
»Kam se umakniti, kako reagirati ob poplavi, kako reagirati ob močnem neurju, to se mi zdi minimalen strošek, minimalen napor, če rešimo vsaj eno življenje.«
»Voda je od vseh, potrebuje jo turizem, potrebuje jo kmetijstvo, zdravstvo, potrebujemo jo mi potrošniki. Dogovor, kako deliti takšne stvari, niti približno še ni narejen.«
»Prosim, vnovič pozivam voditelje držav, naj storijo kaj konkretnejšega za omejitev izpustov in onesnaževanja. To je nujen izziv, ki ga ni mogoče odlagati, saj zadeva vse. Varujmo naš skupni dom!«
»Povečanje za 0,9 stopinje Celzija se morda ne zdi veliko, vendar je res bistveno, saj vključuje povprečno dnevno in nočno temperaturo za celotno Združeno kraljestvo.«
»Poleg naravne spremenljivosti je segrevanje Zemljinega ozračja zaradi podnebnih sprememb, ki jih je povzročil človek, povečalo možnost doseganja rekordno visokih temperatur.«
»S široko odprtimi očmi drvimo proti katastrofi, vse preveč ljudi pa je pripravljenih vse staviti na pobožne želje in nepreverjene tehnologije. Čas je, da se prebudimo in naredimo korak naprej.«
»Države so daleč od poti pri izpolnjevanju podnebnih obljub in zavez. Opažam pomanjkanje ambicij, pomanjkanje zaupanja, podpore in sodelovanja. In veliko težav z jasnostjo in verodostojnostjo.«
»Samo upamo lahko, da bomo z vključevanjem vseh delov naše družbe učinkoviti pri reševanju podnebne krize. Naši mladi od nas vse bolj zahtevajo ukrepanje. Imajo prav. Kajti kar koli bomo storili ali ne bomo storili zdaj, bo najbolj vplivalo prav nanje.«
»Imamo znanje, tehnologijo, orodja, finančna sredstva – vse, kar potrebujemo za premagovanje podnebnih težav, ki jih poznamo že tako dolgo. Trenutno nam manjka le močna politična volja, da bi ta vprašanja rešili enkrat za vselej.«
»Večina Evrope je imela nadpovprečne temperature, zlasti severna Norveška in Švedska ter norveški arhipelag Svalbard, ki leži med Norveško in severnim tečajem.«
»Naši najnovejši podatki kažejo, da je morski led na Antarktiki dosegel najnižji obseg v 45-letnem spremljanju satelitskih podatkov. Nizek morski led ima lahko pomembne posledice za stabilnost ledenih polic na Antarktiki in navsezadnje za globalni dvig morske gladine.«