Zdaj govori civilist

»Otroci so bili popolnoma raztrgani.«

»Zbiramo dele teles.«

»Brez dostopa do spleta ne vem, kaj se bo zgodilo.«

»To so laži in zavajanja, ker je dokazano, da je stanje slabo. Čakalne dobe so nenormalne.«

»Ozrla sem se in bil je Jared Leto. Malo sva se pogovarjala in vzel je mojo telefonsko številko.«

»Ne vem, ali je bil zadrogiran ali kaj drugega ... Imel je neverjetno čuden, odvraten glas ... Ampak v mojih očeh je bil vendarle Jared, razumete?«

»Niti vozniškega izpita še nisem imela takrat.«

»Preprosto prišel je ven, z junakom na prostem, kot da je to nekaj običajnega ... Mislila sem, da se odrasli moški pač tako obnašajo.«

»Rekel je: 'Hočem, da pljuneš nanj.'«

»Bila sem stara kakšnih osem, devet let, pa sem videla sosedo skozi kuhinjsko okno, ko je plezala po lestvi. Imela je krvave noge in sem vprašala mamo: 'Mama, zakaj imajo Trejza krvave noge, pa brede, pa vse?'«

»O menstruaciji mi je govorila mama: 'Da se ne boš ustrašila, boš cvetela kot jablana, enkrat na mesec.'«

»Ko so imele menstruacijo, so imele vložke. To je bilo tistega časa, ko sem hodila v Muro. V Muri si je tudi vsaka za sebe zašila vložek od odpadov, flanele.«

»Včasih je menstrualna kri prišla skozi in so se fantje posmehovali. Ko sem imela menstruacijo, nisem šla rada med ljudi, na veselico pa sploh ne.«

»Po deveti uri zvečer nekdo z bičem v roki odpre vrata, izbere eno od deklet in jo odpelje v drugo sobo. Majhno deklico sem slišala jokati in kričati. Posilili so jo.«

»Vsakič, ko so jo posilili, se je to dekle vrnilo prekrito s krvjo. Še vedno je samo majhen otrok. Ta dekleta izpustijo šele ob zori, vrnejo pa se skoraj nezavestna. Vsaka od njih joka in govori nepovezano. V 19 dneh, ki sem jih preživela tam, sem prišla do točke, ko sem želela končati svoje življenje.«

»Če bo Ukrajina padla, bo EU naslednji. Ker Putin želi imperij.«

»Vmesne rezultate pogajanj naj bi stranke predstavile sredi decembra.«

»Nisem se bala dela na kmetiji, je bila pa to težka odločitev«

»Nisem se bala dela na kmetiji, je bila pa to težka odločitev.«

»Prav velika škoda je, da ne moremo imeti lepih stvari in da je vse skupaj trajalo manj kot eno uro.«

»Policija ne obvladuje nadzora naše meje, policije je premalo in dejansko je meja postala prepustna. Vojska bi morala priti nazaj na meje in bi bila slovenska meja veliko bolj zavarovana.«

»Otroci so vso pot jokali, lačni so bili.«

»Cele družine bežijo brez česar koli, brez hrane, brez denarja,«

»Po eksploziji sem stekla sem, ker sem tukaj najela kavarno. Vse je uničeno, ostalo ni ničesar od stekel, oken in vrat. Vse, kar vidim, je uničenje, strah in groza.«

»V takšnih trenutkih narediš, kar pač lahko. Obnašal sem se, kot bi se vsak Francoz.«

»S tem res ne dosežejo nič, razen zmede v mestu, nič več. Ni prav, da ovirajo voznike. Ideja je odlična, ampak način je zame preveč radikalen.«

»Strah nas je, zaradi hrupa in tresenja hiše nismo spali že 24 ur. Bojimo se, da bomo ostali brez vode in hrane ter zdravil za očeta, ki ima sladkorno bolezen.«

»Danes sem bil obsojen na smrt.«

»To mesto dejansko postaja mesto za elito, za ljudi z denarjem.«

»Sicer ne živim v središču mesta, pač živim in delam tukaj, in po toliko letih, tik pred upokojitvijo sem, životariš s svojo plačo. Pa delam v šolstvu. In naj to kdo komentira, kakor hoče.«