Zdaj govori Boris Hajdinjak v vlogi direktor Sinagoge Maribor

»Sámo vojskovanje na terenu v Gazi pa je zelo težka zgodba.«

»Najprej poudarjam, da govorim v svojem imenu, da nisem predstavnik ne države Izrael ne judovske skupnosti v Sloveniji.«

»Mislim, da je prva prioriteta Izraela varnost njegovih državljanov; pogledi na to, kaj pomeni varnost, pa – verjemite – v Evropi niso povsem isti kot na Bližnjem vzhodu.«

»Zato je tako pomembno, da se predvsem vojaki sprašujejo ne le, ali je vse to smiselno, ampak tudi, ali je to kršenje vseh mogočih pravil.«

»Nedavna vest o protestih Palestincev v Gazi proti Hamasu kaže na to, da so na dolgi, težki poti, ki pa bo morda na koncu pripeljala do rešitve, sprejemljive za obe strani.«

»Nikakršen prejšnji zločin ne opravičuje oziroma ne more biti alibi za zdajšnjega.«

»Bojim se, da je to, kar bi želel on, nekaj, kar zanika vse mogoče demokratične, človeške in druge standarde.«

»To obdobje je potem tam, kjer je možno, dodatno osvetljeno še s predmeti ali dokumenti.«

»Zato smo za letošnjo razstavo dodali nove predmete.«

»Med ohranjenimi predmeti taboriščnic so kuharske in spominske knjige, ki jih ne najdemo med ohranjenimi predmeti taboriščnikov.«

»Razlika pa je v razstavljenih predmetih: predmeti dr. Marjane Baumgarten Briški, ki so bili razstavljeni na lanski razstavi, so bili posojeni prav za to razstavo in so bili medtem vrnjeni lastnici.«

»Ta delež je gotovo večji kot delež žensk v partizanskih enotah ali med talci.«

»Dodaten motiv za to razstavo so ženskost (npr. materinstvo) ali vsaj takrat značilno ženski predmeti.«

»Ti vojaki so bili navajeni videti marsikaj grozljivega, bili so veterani, a česa takega si niso mogli predstavljati.«

»Slovenci niso vedeli za Auschwitz, dokler se tam niso znašli.«

»To je bil po mojih ugotovitvah najbolj krvavi dan v Auschwitzu.«

»Kakšno je naše delovanje, za katere vrednote se zavzemamo, s kom sodelujemo, kdo nas financira in kdo smo, ni razvidno samo na naših spletnih straneh, temveč tudi v mnogih naših knjigah, člankih, razstavah, predavanjih, filmih in intervjujih, ki so v veliki meri dostopni na internetu. Zato nas zelo žalosti, da je bila zgradba mariborske sinagoge ponovno tarča vandalizma ter izražanja za Jude žaljivih in grozečih stališč.«

»Vsi zaposleni v Sinagogi Maribor smo Slovenci, zato ne moremo grafitov na naši zgradbi ocenjevati kot Judje. Kot Slovenci najostreje zavračamo vsebino grafitov.«

»Verjamem, da se s tem mnenjem strinja večina prebivalcev Republike Slovenije.«

»V vseh objavah od 19. stoletja do pokojnega akademika Jožeta Mlinariča, sicer največjega poznavalca srednjeveške zgodovine Maribora, je bil nastanek listine datiran med letoma 1220 in 1224.«

»Zato smo menili, da je letos 800 let od prve omembe Vetrinjskega dvora.«

»Danes vemo, da tega opata ni bilo.«

»Dokončen dokaz za zgodnejšo datacijo listine je navedba Maribora kot vasi.«

»Prva omemba Vetrinjskega dvora je prva omemba meščanske zgradbe v Mariboru.«

»Nadaljnje raziskovanje je pokazalo, da je listino s prvo omembo Vetrinjskega dvora potrebno še bolj natančno datirati med okoli leta 1205 in pred 9. septembrom 1209.«

»Judovstvo je vera knjige. Od vseh velikih religij le judovstvo od vseh svojih vernikov zahteva pismenost in posedovanje knjig. Po izgubi templja, ki je bil središče judovskega verskega življenja, so namreč postale knjige osrednji simbol judovske identitete.«

»Tako smo samo še s pomočjo spominov Erike, Sobočanke, ki je bila kot trinajstletnica deportirana v Auschwitz, pozno, a vseeno ne prepozno pred pozabo rešili imena, obraze, dogodke in usode mnogih predvojnih prekmurskih Judov.«

»Dolgoletna srečanja z njo so mi v tem pogledu dala zanesljive in številne podatke.«

»Če človek preživi to, kar je preživela Erika, mu ne more nihče zameriti, da o tem ne želi govoriti.«

»In prav to, da se je treba oglasiti tudi takrat, ko besede ne bodo prijetne in bi bilo ugodneje biti tiho, je vsaj zame izjemno močno sporočilo tudi za današnji čas in za prihodnost.«