»Ko tej pošasti oz. šefu, ki spolno zlorablja igralke ali sodelavke, ne damo obraza, s tem vzpostavimo možnost, da so to različni ljudje, ne samo pošast z imenom in priimkom. Hkrati pa je ta neprikazana pošast ves čas v ozračju.«
»Lahko noč, gospodična ni zgodba o mladem dekletu, ki bi iskalo svojega princa na belem konju, ampak nekaj precej subtilnejšega in večplastnejšega: odgovor na tisto neslavno vprašanje, Kaj se je zgodilo potem?«
»Pod črto ni Parazit niti komedija niti grozljivka, pa čeprav ima močne elemente obeh žanrov ‒ način, kako režiser na videz brez truda manevrira z njima, je kazalnik njegovega ogromnega dometa. Zdi se, kot da skuša v postmodernistični maniri zamajati temelje srhljivke in v njeno matrico vpisati element anarhije in kaosa.«
