»Vedel sem, da bodo strnili vrste. Vedel sem, da v takšnem sistemu zagotovo nimam prihodnosti ... Mislim, da je bilo to zato, ker je bilo preobčutljivo, ostro ali zoprno, da bi ljudje želeli iti prvi v vrsti in se čustveno vpletati v situacijo.«
»Zdelo se je kot: le zakaj plesati solo brez svojega partnerja? To je kot, saj veste, Abbott brez Costella ... On in jaz sva imela nekaj posebnega od trenutka, ko je začel brati vlogo gospoda Miyagija, jaz pa sem mu odgovarjal kot Daniel. Ta kemija je bila edinstvena in preprosta.«
»Takrat sem snemal film z naslovom Teachers, nato še Crossroads in Karate Kid II ter nisem niti pomislil, kako je bilo to zanjo. Šele leta pozneje se ozrem nazaj in pomislim, da bi takrat najbrž lahko dvignil slušalko.«
»V preteklosti sem se z Robbiejem iz Manchestra peljal v London. Medtem ko je govoril o tem, kako deluje svet, sem zanj zvijal cigarete. Mislim, da se nikoli v življenju nisem tako nasmejal ali se toliko naučil.«